Živeti evangelij?

Frančišku Asiškemu pripisujejo izrek: "Venomer oznanjaj evangelij, in ko je potrebno, uporabi besede." Ta stavek je zelo popularen v rimskokatoliških krogih, a se je udomačil tudi v delu tako imenovanih evangelijskih krogov.  Temu podobna je izjava, da je treba živeti evangelij. V tem smislu je govoril tudi nanovo imenovani ljubljanski nadškof Stane Zore, ki je prežet s frančiškovsko duhovnostjo.  Poleg tega je izjavil, da je evangelij njegov programski dokument. 

Pa poglejmo, kaj je evangelij. Sam izraz pomeni veselo oznanilo. Gre za veselo oznanilo našega odrešenja.  Glavni junak veselega oznanila je Jezus Kristus, kot je opisan v štirih evangelijih in v drugih spisih Nove zaveze.  Jezus je učlovečeni Božji Sin in druga oseba Svete Trojice. On sam je  o namenu svojega prihoda na svet povedal  naslednje:  "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) To pomeni, da je Jezus prišel na svet, ki se nahaja v grešnem stanju, da bi tistim, ki vanj verujejo, dal večno življenje. Le kako bi lahko to izrazili brez uporabe besed? 

Apostol Pavel je pojem evangelij pojasnil takole: 

Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. 2 Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. 3 Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. 4 Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.  (1Kor 15,1-4)

Evangelij je torej nekaj, kar je Pavel oznanil določenim ljudem. Le kako bi jim lahko to razodel brez besed? Kako se lahko izrazi veselo oznanilo o Jezusovi žrtveni smrti in vstajenju, ne da bi uporabil besede?  Brez besed se ne oznanja evangelij, ampak je lahko nekdo na ta način kvečjemu komu za zgled, zgled pa ni evangelij. Evangelij ni lepo, prijazno, nesebično in vzorno obnašanje, ki bi ga naj posnemali. Kdor trdi kaj takega je bliže Immanuelu Kantu in njegovemu kategoričnemu imperativu kot evangeliju.

"Sedaj pa se je brez postave razodela pravičnost Božja, izpričevana od postave in prerokov, 22 pravičnost namreč Božja po veri v Jezusa Kristusa vsem in za vse, ki verujejo. Kajti ni nobenega razločka: 23 zakaj vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje 24 in dobivajo opravičenje daroma z njegovo milostjo po odkupu, ki je v Kristusu Jezusu; 25 ki ga je predstavil Bog kot sprave daritev." (Rim 3,21-25a CHR)

Tudi te besede so čudovito oznanilo našega odrešenja. Grešnik dobi opravičenje daroma po veri v Jezusa Kristusa, ne po svojih dejanjih. Evangelij je veselo oznanilo o Božji milosti, ki rešuje grešnike. Tega se ne da živeti, to se lahko samo pove.  Zahteva, da je treba živeti evangelij, je nesmiselna. Če smo čisto natančni, je Jezus Kristus tisti, ki je živel evangelij, saj je, kot sem že napisal, on glavni junak veselega oznanila. Če bi hoteli delati vse, kar je on delal, bi morali najprej živeti popolno in brezgrešno življenje, nato pa se  žrtvovati za grehe človeštva in vstati od mrtvih, kar je popolnoma absurdna ideja. V tem smislu tudi ne more biti evangelij programski dokument; to zadnje je lahko  obljuba, da bo nekdo oznanjal evangelij, seveda uporabljajoč besede, ne tišino ali pantomimo. 

Evangelija se torej ne da oznanjati brez besed, niti se ga ne da živeti.  Lahko pa živimo, črpajoč svojo moč iz evangeljskega sporočila, torej po evangeliju, iz evangelija in na temelju evangelija.  To je tisto, kar Bog od nas pričakuje. Pri tem ne bomo vedno uspešni, zato pa imamo v Kristusu mogočnega Odrešenika in Priprošnjika.