Pogled v Kraljestvo

Gustave Doré: Spremenjenje

Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. 29 Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala. 30 In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. 31 Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. 32 Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in ona dva moža, ki sta stala ob njem. 33 In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: "Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega." Ni namreč vedel, kaj govori. 34 Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. 35 Iz oblaka se je zaslišal glas: "Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!" 36 In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.

(Lk 9,28-36)

Zgornji dogodek pomeni izpolnitev Jezusove besede apostolom, ki jim je obljubil: "Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva." (Lk 9,27) Ti "nekateri" so bili Peter Jakob in Janez, ki so sodili v najožji Jezusov krog in so tudi pozneje veljali med apostoli za stebre (cf. Gal 2,9). 

Jezus je torej odšel s trojico apostolov na goro molit. Morda je molil, da bi ga omenjeni trije mogli videti v njegovi slavi. Spremenjenje, ki se je zgodilo, ni bilo nekaj, kar bi prišlo od zunaj, kot bi bil obsijan od nekega zunanjega vira svetlobe, ampak od znotraj, iz njegove notranjosti. Njegov obraz se je med molitvijo spremenil, njegova oblačila pa so belo zasijala. Marko pravi, da so bila tako bela, kot jih ne more pobeliti noben belivec (cf. Mr 9,3). Gospodovo spremenjenje daje kratek vpogled v eshatološko prihodnost, ko pride na oblaku z močjo in veliko slavo (cf. Lk 21,27. Raz 1,7). 

V njegovi družbi sta se pojavila Mojzes, ki predstavlja postavo in Elija, ki predstavlja preroke. Jezus je večji od Mojzesa in večji od prerokov. On je tisti, ki pomeni popolno izpolnitev postave in prerokov. Z njim sta se pogovarjala o njegovem izhodu v Jeruzalemu, torej o njegovi  smrti, vstajenju in vnebohodu. Govorili so torej o tistem, zaradi česar je Božji Sin prišel na ta svet, o njegovi smrti zavoljo naših grehov ter o njegovem vstajenju, kot konkretnem dokazu za naše opravičenje (cf. Rim 4,25). 

Petrovo govorjenje o postavljanju šotorov je bilo seveda posledica zmedenosti ob dogodku, ki je bil obenem strašen in fascinanten. Toda pomembnejše od tega dogodka je bilo tisto, kar je učencem povedal glas nebeškega Očeta: "Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!" (Lk 9,35) Jezusov nauk je nad učenjem postave in prerokov Stare zaveze. On je namreč tisti, ki je prav razložil ter do konca uresničil postavo in preroke. Njega je napovedal Mojzes, ko je rekel: "Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor mene, ti bo obudil GOSPOD, tvoj Bog; njega poslušajte." (Mz 18,15) Dogodek se je zaključil na zelo prozaičen način: Mojzes in Elija sta izginila v oblaku, Jezus pa je bil spet tak kot poprej. Kratek pogled v Kraljestvo se je končal.

Gospodovo spremenjenje  je bilo jasen odgovor na vprašanje, ki so si ga zastavljali učenci in mnogi drugi, ko so spraševali: "Kdo je ta?" (Mr 4,49. Lk 7,49) Je tudi odgovor na vprašanje, ki si ga mnogi danes zastavljajo:  Jezus Kristus je Božji Sin, v katerem imajo odrešenje vsi, ki vanj verujejo.  To je njegov nauk in to je njegovo zagotovilo (cf. Jn 3,16-18).