Vsak človek se rad vrača v kraje, kjer je preživljal otroštvo in mlada leta, ne glede na to, kako znani ali neznani, ugledni ali neugledni so ti kraji. Nekaj podobnega se je zgodilo Jezusu, ki je obiskal Nazaret, kraj, kjer je odraščal. Nazaret je bil precej neugleden kraj, bolj vas kot mesto. Njegov prihod v shodnico je bil dokaj obetaven. Ko je pokazal zanimanje, da bi ostalim bral iz Pisma, so mu dali v roke zvitek preroka Izaija. Odlomek iz Iz 61,1,2, ki ga po spominu, a smiselno pravilno, navaja sv. Luka, se v Hebrejski Bibliji glasi takole:
Duh Gospoda BOGA je nad menoj,
ker me je GOSPOD mazilil.
Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim,
da povežem strte v srcu,
da okličem jetnikom prostost,
zapornikom osvoboditev,
da oznanim leto GOSPODOVE milosti.
Izbrani odlomek je zagotovo ugajal poslušalcem, ni pa jim ugajala Jezusova razlaga omenjene prerokbe, ko jim je razodel, da je On tisti, nad katerim se je uresničila Božja beseda, dana po preroku Izaiju. Lahko si mislimo, kako so reagirali: "Le kaj se ta dela in za kaj se ima Jožefov sin? Tale da je Mesija? Smešno, saj ga vsi poznamo že skoraj od malih nog. Pa o tisti njegovi materi se govori, da ga je imela z neznano osebo in je Jožef potem vse skupaj nekako pokril, da ne bi prišla sramota na dan. Ve se samo, da je ta mladi tesar 'sin Marije, in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?'" (Mr 6,3) On pa jim je odvrnil:
Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. 25 Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, 26 toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. 27 Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirca Naamána. (Lk 4,24-27)
To je sodu izbilo dno: "Kaj? Sedaj nam daje še neke tujce, pogane in pse za zgled? Res je, da so se spokorili, a vseeno bi lahko poiskal kak domač zgled, na primer kakega svetega rabina." Kot nam pove nadaljevanje, so vsi v shodnici pobesneli, ga nagnali iz mesta in ga hoteli vreči v prepad.
Le kaj jih je tako zmotilo? Bil je preveč vsakdanji, deloval jim je preveč profano. Prepričani so bili, da pravi Mesija ne more biti tak. Tudi danes se zdi Jezus mnogim preveč vsakdanji, da bi ga hoteli priznati za svojega Odrešenika. Spet drugi skušajo to vsakdanjo, človeško komponento prekriti, ali celo nadomestiti z zapletenimi ceremonijami in svojimi tradicijami ter jo na ta način "pozlatiti".
Jezus Kristus je čisto "vsakdanji" Odrešenik. Če ne bi bil tak, ne bi mogel biti Odrešenik ljudi iz vseh ras, družbenih slojev, poklicev in kar je še takega. On nas srečuje v naših vsakdanjih potrebah, med katerimi je zares pomembna le ena, to je zveličanje naše duše. Jezus je prišel na svet rešit grešnike, grešniki pa smo vsi ljudje (cf. 1Tim 1,15). O namenu svojega prihoda v ta svet je povedal naslednje: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina,
da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno
življenje." (Jn 3,16)
Ali veruješ vanj ali je On tudi zate še vedno nerazumljeni Mesija?
Ni komentarjev:
Objavite komentar