»ʽΟ λόγος γὰρ ὁ τοῦ σταυροῦ … δύναμις Θεοῦ ἐστιν.« (1 Kor 1,18)
Jezusov križ je dokončno razodetje, »eksegeza« (Jn 1,18), »izvedba« Božje ljubezni.
Jezusov križ je vzpostavitev Božjega kraljestva, postavitev Mesija,
postavitev »prvega v Božjem kraljestvu« (Mr 10,44–45). »Mesija je moral pretrpeti smrt« (Lk 24,26).
Ta ljubezen je oblast tega kraljestva. To kraljestvo je vladavina te ljubezni.
Jezusov križ je sprava med Bogom in človekom, med nebesi in zemljo,
sprava vsega »vsemirja« (Kol 1,20). Zacelitev razpoke v obstoju,
starodavne rane.
To nezaslišano dejanje je globina Božjega razodetja (1 Kor 2,2; Ef
3,18–19), sij njegove ljubezni, dejanska navzočnost njegovega kraljestva
na zemlji.
Jezusovi učenci so povabljeni v to isto kraljestvo, ki jim »je
pripravljeno od začetka sveta« (Mt 25,34). Poklicani so v dobro oblast
Adama, ustvarjenega po Božji podobi, kot Božji upravljalci in oskrbniki
stvarstva. Ta dobra oblast je obujena v Mesiju. In tudi njihova oblast
se zdaj vzpostavlja enako: kdor izmed njih hoče biti v tej vladavini med
prvimi, mora prav tako piti kelih (Mr 10,37–38).
Ni komentarjev:
Objavite komentar