Ozka vrata

Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. 23 Tedaj mu je nekdo rekel: "Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?" On pa jim je dejal: 24 "Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. 25 Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: 'Gospod, odpri nam!' Pa vam bo odvrnil: 'Ne vem, od kod ste.' 26 Tedaj mu boste začeli govoriti: 'Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,' 27 toda rekel vam bo: 'Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!' 28 Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. 29 Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. 30 In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji."     (Lk 13,22-30

Danes je zelo popularna zgodba, ki govori o štirih slepcih, ki so otipavali vsak po en del slona in se niso mogli zediniti, kakšen naj bi sploh bil slon. Nauk zgodbe, ki nam lepo predstavlja bistvo hinduizma,  je ta, da je Bog sicer eden, a da ga vsak  dojema na drug način, zato naj bi bile  v bistvu vse religije prave.  To izražajo tudi s pregovorom, da na na vrh gore vodi nešteto poti. To mnenje se je preko new agea razširilo preko sveta in se  v zadnjem času močno zasidralo v tako imenovanih  postkrščanskih okoljih.

Jezus  tega seveda nikoli ni učil. On je rekel: "Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata." (Lk 13,24)  Kdo ali kaj pa so ta vrata? On nam odgovarja: "Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil." (Jn 10,9) Jezus ni rekel, da vodi v zveličanje nešteto vrat, ampak le ena. In ta ena in edina vrata so on. Stranskih ali kakih zadnjih  vrat nam nikjer ne obljublja. Mnogi sicer pravijo, da je tako razmišljanje zelo ozko in današnjemu času neštetih resnic neprimerno, kar pravzaprav tudi drži, kajti tudi vrata so ozka, resnica pa ena: Jezus. Skozi ta vrata ne more nihče vstopiti s svojo lastno pravičnostjo, ki velja pred Bogom toliko kot umazana obleka (Iz 64,5).  Vstopajo lahko le tisti, ki verujejo v Jezusovo na križu dovršeno delo odrešenja in so po veri vanj odrešeni bremena greha.  Pri tem ne more nikomur pomagati niti dejstvo, da je v živo  videl, oziroma gledal in poslušal Jezusa, kako oznanja evangelij, ozdravlja bolne in dela čudeže. Eno je Jezusa videti in gledati, kar je bil privilegij  mnogih ljudi širom Palestine, ki so živeli v njegovem času, drugo pa pomeni Jezusa poznati in od njega dobiti popolno odpuščanje vseh grehov.  Velik del (ali celo večina)  pripadnikov Božjega izvoljenega ljudstva, ni verovala vanj in je pogubljena. Po drugi strani je veliko takih, ki so prišli od vzhoda in zahoda, od severa in juga (Lk 13,29) ter so po milosti in veri v njegovo odrešenjsko delo postali dediči Božjega kraljestva.

Vrata so res ozka in ena sama, toda sam Jezus nam obljublja: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel."  (Jn 6,37) Na drugem mestu pa govori: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.  Kdor vanj veruje, se mu ne sodi." (Jn 3,17.18a)  Zato prosim Božje milosti za vse, ki to berete,  da bi mogli vstopiti skozi ozka vrata, ki vodijo v večno življenje.