Vstajenje - temelj naše vere

"Če pa Kristus ni vstal, je tudi naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna." (1Kor 15,14) S temi odločnimi besedami poudarja Pavel temeljni kamen Kristusovega vstajenja za krščansko vero. S Kristusovim vstajenjem krščanska vera stoji in pade, kajti z obuditvijo od mrtvih naredi Bog Jezusa za Kristusa in se sam razodene kot "Oče Jezusa Kristusa."  Vera v Boga in priznavanje Kristusa se v tej točki združita in sta odtlej za krščansko vero neločljiva.

… Krščanska vera v Boga je vera v vstajenje. Ta ima samo v podobah in simbolih nekaj skupnega z mitično predstavo o svetu iz začetne dobe krščanstva. V našem izkustvu se vera v vstajenje sooča z usodo smrti, ki ji je na milost in nemilost izročeno vse, kar živi. Vera v vstajenje je vera v Boga, vera tistih, ki ljubijo in umirajo, trpečih in žalujočih. To je veliko upanje, ki nas tolaži in dviga.*

Zgornje besede evangeličanskega teologa Jürgena Moltmanna nam veliko povedo, a ne vsega. Velika noč je logični finale tistega, kar se je zgodilo na veliki petek. Pred nekaj leti me je nekdo na tem spletniku spraševal, čemu je sploh pomembno, ali je Jezus res vstal ali ne in kakšno vlogo ima sploh vse to v našem vsakdanjem življenjskem boju.

Res je, da zaradi moje vere ali nevere v vstajenje moja plača ne bo nič višja, pa tudi cene živil na trgu ne bodo zaradi tega nič nižje. Za nekoga, ki ga na svetu ne zanima kaj več od tega, kaj bo jedel ali pil je to danes res brezpredmetno vprašanje. Toda na Božji sodbi, ko bo dajal odgovor, bo relevantnost te vere nadvse pomembna. Pavel je s tem v zvezi napisal naslednje:  "Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih." (1Kor 15,17)

Če bi bila Kristusova smrt zadnja stvar, ki se je v zvezi z njim zgodila na tem svetu, ne bi mogli o njem reči, da je Odrešenik sveta, ampak, da je šlo za običajnega ponesrečenega upornika, propadlega preroka ali sanjača, ki je imel predolg jezik in je preglasno sanjal. Tudi take so poznali v tistem času. Njegova smrt v tem primeru ne bi bila nič bolj ali manj pomembna kot smrt katerega koli človeka, ki je kdajkoli živel na tem svetu. Obstajajo sicer heroji, ki so se v življenju žrtvovali za kako veliko stvar in se jih ljudje s hvaležnostjo spominjajo, toda Jezus vsekakor ne bi bil eden od njih. V resnici gre v njegovem primeru za dosti večjo stvar, o kateri govori apostol Pavel takole:  "[O]n je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja." (Rim 4,25) Jezus je žrtveno Jagnje, ki odvzema greh sveta (cf. Jn 1,29). On je s svojo smrtjo na križu vsem, ki vanj verujejo in pričakujejo njegov drugi prihod, priskrbel popolno odrešenje: "Tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih. Drugič pa se bo prikazal brez greha, v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo." (Heb 9,28)

Kako se lahko zanesemo, da je on res Božje Jagnje in da njegova smrt res odvzema greh sveta? Dokaz za to je njegovo vstajenje od mrtvih. Vstajenje je kot pečat, ki potrjuje veljavnost nekega dokumenta. Noben dokument nima pravne veljave, če ni opremljen s podpisom in pečatom izdajatelja, ali osebe, ki le-tega predstavlja. Veliko ljudi je bilo v zgodovini obsojeno na smrt, nihče razen našega Gospoda pa ni vstal od mrtvih. Ko je Pavel prepričeval Korinčane o Kristusovem vstajenju, se je pri tem skliceval na priče, ki so videle vstalega Gospoda (cf. 1Kor 15,1-11). Jezusovo vstajenje nam dokazuje, da je resnični Odrešenik. S tem v zvezi je govoril Pavel zbranim Judom v Pizidijski Antiohiji, ko je rekel:  "Vedite, bratje: po njem se vam oznanja odpuščanje grehov. In vsak, kdor veruje, dobi v njem opravičenje od vsega, od česar niste mogli dobiti opravičenja v Mojzesovi postavi." (Apd 13,38.39)

Jezusovo vstajenje od mrtvih je torej dokaz, da je On resnični Mesija in popoln Odrešenik, ki je priskrbel večno odkupitev, opravičenje  in s tem odrešenje vsem, ki vanj verujejo.

Blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja voščim!

__________
*J. Moltmann, Kaj nam Kristus pomeni danes? Mohorjeva družba, Celje, 1996. S. 72.