Odpri se!

Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja. 32 Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. 33 Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. 34 Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: "Efatá!" to je "Odpri se!" 35 In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. 36 Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali 37 in nadvse osupli so govorili: "Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo."

(Mr 7, 31-37)

Jezus je večinoma deloval znotraj tradicionalnega judovskega ozemlja, toda v Mr 7,24-31 ga srečamo na poganskem ozemlju, najprej v okolici Tira in Sidona (Mt 15,21 ss.), nato pa na območju Deseteromestja, ki je ležalo jugovzhodno od Galilejskega jezera in pretežno na levem bregu Jordana. 

Tukaj ga srečamo, kako ozdravi gluhega, ki je imel težave z govorom. Zanimivo je, da jezus tega ozdravljenja ni opravil javno, ampak na samem. Pri ozdravljenju je Jezus uporabil tudi določene fizične dejavnosti, ki pa same kot take niso povzročile ozdravljenja. Zavzdihnil je nad zakrknjenostjo srca in telesnimi slabostmi, ki jih je povzročil padec človeštva v greh, o katerem beremo v 1Mz 3. Ko je gluhi slišal, je nemudoma začel pravilno govoriti. V takih primerih je sicer treba gluhe dlje časa učiti pravilnega govora. 

Ljudje, ki so vse to videli, so bili osupli. Toda on jim je naročil naj o tem molčijo, kajti njegovo zemeljsko poslanstvo je bilo namenjeno izgubljenim ovcam Izraelove hiše (Mt 15,24), za oznanjevanje vesele novice med pogani je pozneje pooblastil svoje apostole (Mt 28,20.21).  Toda dogodek je bil preveč razburljiv, da ga ne bi očividci oznanjali naokoli. 

Ko gledamo ta svet,  radi uživamo v lepotah stvarstva in si morda pojemo tisto: "Svet je lep."  Res je, svet je bil ustvarjen tako, da je bilo v njem vse dobro in zelo dobro (1Mz 1,4.12.18.25.31.) Toda v svetu je tudi bolezen, invalidnost, trpljenje in smrt. Greh prvih ljudi je pokvaril vse in prinesel  kaos v urejeno stvarstvo. Nihče ni imun za greh, vsi smo mu podvrženi in trpimo take ali drugačne posledice. Duhovna slepota in  gluhost sta hujši in neskončno nevarnejši od telesne slepote in gluhosti: "[G]ledajo, gledajo – pa ne vidijo, poslušajo, poslušajo – pa ne doumejo, da se ne spreobrnejo in se jim ne odpusti." (Mr 4,12)  Človek je v svojem naravnem stanju cepljen proti Bogu.

Toda to je le ena plat zgodbe, tista človeška. Na drugi strani imamo Božjo plat, plat učinkujoče Božje milosti.  Bog je poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, da bi svet odrešil greha in večne smrti, ki je hujša kot telesna smrt in  zagotovil večno življenje vsakomur, ki veruje vanj. Jezus je rekel gluhemu: "Odpri se!" in gluhi je ozdravel. Bog danes odpira ušesa duhovno gluhim in oči duhovno slepim ter jih po milosti rešuje kazni peklenske doline. Jezus je rekel: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel." (Jn 6,37)


Dokler bo trajal ta svet, bodo krivice in trpljenje. Pride pa čas, ko ne bo več časa, in za Božje otroke tudi krivic ter trpljenja ne bo več:  "In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo." (Raz 21,4)  Naj Bog odpre oči in v ušesa vseh, da spregledajo in slišijo ter se odrešijo.