Stopil je v čoln, se prepeljal na drugo stran in prišel v svoje mesto.
2 In glej, prinesli so k njemu hromega, ki je ležal na postelji. Ko je
Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: "Bodi pogumen, otrok,
odpuščeni so ti grehi!" 3 In glej, nekaj pismoukov je reklo v sebi: "Ta
govori bogokletno." 4 Jezus pa je spoznal njihove misli in dejal: "Zakaj
v svojih srcih hudobno mislite? 5 Kaj je namreč laže: reči: 'Odpuščeni
so ti grehi' ali reči: 'Vstani in hôdi'? 6 Ampak da boste vedeli, da ima
Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe," je tedaj rekel hromemu, "vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!" 7 In vstal je in šel
domov. 8 Ko so množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je
ljudem dal takšno oblast.
(Mt 9,1-8)
Zgornja perikopa se prične z Jezusovim prihodom v "njegovo mesto", to je Kafarnaum, ki je bil nekakšen matični kraj Jezusove službe. Zelo je verjetno, da se je zgornji dogodek pripetil v Petrovi hiši, kjer je naš Gospod nekaj dni prej ozdravil Petrovo taščo (cf. Mt 8,14.15).
K Jezusu so torej prinesli hromega, Gospod pa mu je med drugim rekel: "Odpuščeni so ti grehi." (Mt 9,2) Oblast odpuščati grehe ima tisti, zoper katerega je bil greh storjen, greh pa je dejanje, ki je v nasprotju z Božjo voljo. Zato je Jezus s temi besedami izrazil svojo božansko oblast. Bog je rekel po preroku Izaiju: "Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov." (Iz 43,25) Grehov torej ne more odpuščati kdor koli. Navzoči pismouki so zato takoj zastrigli z ušesi, kajti Jezusove besede so se jim zdele kot uzurpacija Božjih ingerenc, in so jih takoj razumeli kot bogokletne. Ti pismouki se v resnici niso zavedali, koga imajo pred sabo. Podobni so tistim, ki danes govorijo o Jezusu kot o dobrem človeku, hindujsko navdihnjeni ga imajo za guruja, marksisti za prvega komunista, mohamedanci za velikega preroka in podobno. Toda Jezus je neskončno več od tistega, kar prav ali zmotno govorijo o njem ljudje, ki ga ne poznajo v skladu s tem, kot se je sam razodel.
Jezus je "prebral" njihove misli in jim odgovoril, da ima Sin človekov oblast odpuščati grehe. Kdo pa je ta Sin človekov? Sam izraz sin človekov se lahko v Stari zavezi nanaša na katerikoli človeško bitje. Toda v knjigi preroka Daniela beremo v odlomku, ki se nanaša na poslednje čase, naslednje: "Glej, skupaj z oblaki neba je prihajal nekdo kakor sin človekov; dospel je do Staroletnega in privedli so ga predenj." (Dan 7,13) Sin človekov je v tem primeru Mesija. Jezus se je večkrat poimenoval Sin človekov in se izogibal poimenovanju Mesija. Vzrok za to je najbrž v tem, da so Judje izraz mesija povezovali s političnim in vojaškim voditeljem. Kakorkoli že, Jezus se je razodel kot Odrešenik, ki ima pravico odpuščati grehe. Dokaz, da so bili hromemu grehi zares odpuščeni, pa je bilo njegovo telesno ozdravljenje, saj je primeru tega bolnika obstajala vzročna povezava med grehom in boleznijo.
Jezus Kristus ima oblast odpuščati grehe. On je prišel na svet, živel popolno življenje v poslušnosti Božji postavi, bil je križan, umrl je za naše grehe in vstal od mrtvih zaradi našega opravičenja. On je popoln odrešenik. Apostol Janez je zapisal: "Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe." (1Jn 4,10) Opravičenje pa se da sprejeti edino po veri: ˇ"[V]emo, da človek ni opravičen po delih postave, ampak edinole po veri v Jezusa Kristusa." (Gal 2,16a)
Pa še nekaj je, na kar so v tako imenovanih evangelijskih krogih, žal, čisto pozabili. Naš Gospod je pred svojim vnebohodom pooblastil svoje učence, da v njegovem imenu odpuščajo grehe tistim, kateri jih priznavajo: "Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani." (Jn 20,23) To zveni nekaterim zelo "papežniško", a ni. Grehi se ne odpuščajo zaradi posebnih magičnih lastnosti tistega, ki razglasi odvezo, ampak zaradi Božje milostne besede, ki pravi: "Odpuščeni so ti grehi." (Mt 8,2) Ta beseda pa je "živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca." (Heb 4,12) Bogu hvala za to.
Ni komentarjev:
Objavite komentar