Karma je nasprotje evangelija in deluje po načelu: kar si zaslužiš, to dobiš. Ta zakonitost je vgrajena v vse religije, pa tudi v bolj posvetne stvari, kot sta pravo in naše vsakdanje življenje. Evangelij pa pravi drugače: "V Kristusu in po njem dobiš tisto, česar si ne zaslužiš." V evangeliju torej ne deluje zakon karme, ampak zakon milosti. Starozavezni psalmist je zapisal: "Če boš pozoren na krivde, o GOSPOD, Gospod, kdo bo mogel obstati?" (Ps 130, 3) Zavedal se je, da pred Bogom ne more biti opravičen noben človek. Ni ne denarja, ne dobrega dela, s katerim bi si lahko prislužili odrešenje: "Predraga je odkupnina za njihovo dušo, primanjkovala bo na veke." (Ps 49,9) Toda avtor 130. psalma se je zavedal še nečesa: "Toda s teboj je odpuščanje, da bi te strahoma spoštovali." (Ps 130,4) Pri Bogu je milost in odpuščanje, zato pravi David: "Kakor je vzhod oddaljen od zahoda, oddaljuje od nas naša hudodelstva." (Ps 103,9) Oddaljenost med vzhodom in zahodom je neskončna. Kdor išče vzhod ali zahod, ga nikoli ne bo dosegel. Ko gremo proti vzhodu, lahko vedno nadaljujemo pot še dalje proti vzhodu. Enako je z zahodom. Na severu in jugu ne moremo dlje kot do tečajev. Po Kristusu Bog oddaljuje od nas vse naše grehe, vsa naša hudobna dejanja. Apostol Janez pravi: "Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu." (Jn 1,17) Postava nikogar ne rešuje. Postava spominja na karmo: vse se vrača, vse se plača. Milost rešuje, saj nam povrne tisto, česar si nismo zaslužili, to je večno življenje. Kdor je Kristusov, se ga v končni konsekvenci ne dotakne nobena karma.
Bogu hvala za to!
Ni komentarjev:
Objavite komentar