"Hozána
Davidovemu sinu!
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Hozana na višavah!"
Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo in govorilo: "Kdo je to?" Množice pa so govorile: "To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji." (Mt 21,9-11)
Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga
sramotili, zmajevali z glavami in govorili: "Ti, ki podiraš tempelj in
ga v treh dneh postaviš, reši samega sebe, če si Božji Sin, in stopi s
križa!" Podobno so ga zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in
starešinami. (Mt 27,39-41)
Na spletu sem včeraj naletel na tale zanimiv čivk, ki ga je napisal Brian Zahnd in bi se po naše glasil nekako takole:
Pilatova resnica: svet se rešuje s pobijanjem slabih fantov.
Jezusova resnica: svet se rešuje z ljubeznijo do Boga, bližnjega in celo do sovražnikov.
Izberi.
Pilatova resnica se, kolikor vemo o tej osebi, res glasi nekako tako, kot pravi g. Zahnd. Glede Jezusove resnice pa nisem prepričan, da ima Zahnd čisto prav. To bi zares veljalo v primeru, če bi današnji ljudje posedovali tisto pravičnost, ki sta jo imela prva človeka pred padcem. Danes je to pravzaprav "misija nemogoče".
O Jezusu so danes mnogi prepričani, da je bil velik moralni učitelj, prerok in kar je še takega. To ni nič novega, saj so ga mnogi tako obravnavali že v času njegovega zemeljskega življenja, kar je razvidno iz vrstice Mt 21,11. Še več, hoteli so ga narediti za kralja. Toda namen Jezusovega prihoda na svet je bil popolnoma drugačen: prišel je živet in umret za grešnike (cf. 1Tim 1,15). On je sicer res kralj, a kralj drugačne vrste.
Kraljevske krone v tako imenovanih krščanskih državah imajo na vrhu križ, ki služi kot nekakšen okrasek ali nekaj podobnega kot češnja na vrhu torte. Pri Jezusu je stvar drugačna, kajti, kot je nekje zapisal dr. Daniel Brkič: "Krščanstvo je veliko zato, ker temelji na križu, ne pa na kroni." Pri krščanstvu torej ne gre za krono s križem, ampak za križ s krono. Že na začetku Jezusove službe je satan našemu Gospodu ponudil krono, ko ga je zapeljeval: "Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: 'Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.'" (Mt 4, 8.9) Toda Jezus se ni odločil za pot najmanjšega odpora, ampak je odbil skušnjavčevo ponudbo. Ko je Jezus svojim apostolom prvič napovedal svoje trpljenje in smrt, ga je hotel apostol Peter pokroviteljsko odvrniti od tega: "In Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: 'Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!'" (Mr 8,32b.33) Jezus mu je hitro izbil iz glave misel na kraljestvo, kakršno imamo ljudje radi. V ozadju Petrovega dobrega nasveta je videl satanovo spletko. Nekaj podobnega najdemo v Jn 6,14.15: "Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: 'Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.' Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro." Stvar se je na malo drugačen način ponovila ob Jezusovem slovesnem prihodu v Jeruzalem nekaj dni pred križanjem, na dan, ki mu danes pravimo cvetna nedelja, ko so učenci Jezusa oklicali za kralja. Toda naš Gospod se ni odločil za zemeljsko krono, ampak za križ. Pa še tam ni imel miru, saj so ga mimoidoči spodbujali, naj stopi s križa in se reši. Še zadnjič v njegovem zemeljskem življenju se mu je ponujala pot najmanjšega odpora, toda naš Gospod je zdržal. Ni reševal sebe, ampak nas, ki nas je ljubil.
Res je sicer, da je Jezus svojim učencem povedal veliko naukov in jim dal mnoge lepe in koristne moralne napotke. Toda te stvari ne rešujejo. Jezus rešuje s svojim križem, ne z moralo, naj si bo še tako lepa in dobra. Peter je hotel Jezusu pomagati z dobrim nasvetom, ljudje so mu hoteli pomagati tako, da so ga postavljali za kralja, ga vabili, naj stopi s križa... Brian Zahnd in mnogi drugi mu skušajo pomagati tako, da rešujejo svet s svojo ljubeznijo do Boga, bližnjega in sovražnikov, pa tudi nas spodbujajo k enakemu ravnanju.
Mi ne bomo nikoli rešili sveta, lahko pa svetu oznanimo evangelij. Ta ne pripoveduje o naši ljubezni do Boga in do bližnjih, ampak o Božji ljubezni do nas in naših bližnjih, torej do grešnega sveta. Naša ljubezen do Boga in do bližnjega je le odsev ljubezni, s katero nas je Bog ljubil. Zato je Jezus rekel: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) Evangelij ni niti dobra morala niti prijazna religija niti dober nasvet, ampak dejstvo, da je Jezus živel popolno življenje, umrl na križu za naše grehe in vstal zaradi našega opravičenja. Kdor se zanaša nanj, ima večno življenje.
Ali se zanašaš na Jezusa? Je on tvoj Odrešenik?
Ni komentarjev:
Objavite komentar