V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Itureje in Trahonítide ter Lizanija četrtni oblastnik Abilene 2 in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. 3 Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, 4 kakor je pisano v knjigi besed preroka Izaija:
Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot,
zravnajte njegove steze!
5 Vsaka dolina naj se napolni
in vsaka gora in hrib naj se zniža.
Kar je krivo, naj bo ravno
in razkopana pota naj bodo gladka.
6 In vse meso bo videlo Božje odrešenje.
(Lk 3,1-6)
Evangelist Luka je bil dober kronist. Jezusovo odrešenjsko delo in zgodovino zgodnje cerkve je dal v ustrezne zgodovinske in časovne okvirje. Herod Veliki je v oporoki zapustil posamezne dele svoje države svojim sinovom. Eden od njih, Arhelaj, je tako slabo upravljal s svojim ozemljem, Judejo, da so mu jo Rimljani vzeli in v njej postavili svojega upravitelja. Poncij Pilat je bil tako peti upravitelj Judeje, v kateri je služboval od leta 25 do 36 po Kr. Herod, ki ga omenja zgornji odlomek, je Herod Antipa. Četrtni oblastniki ali tetrarhi so bili nepomembni knezi majhnih ozemelj in marionete v rokah rimske države.
V "tistem času" pa se je zgodila Gospodova beseda preroku Janezu. Judovsko ljudstvo je bilo več stoletij brez Božjih prerokov, zdaj pa se je pojavil Janez, ki je zadnji v vrsti prerokov Stare zaveze, ki pa je že stal na pragu Nove zaveze, a je, podobno kot Mojzes, ki je smel le od daleč pogledati v obljubljeno deželo (cf. 5Mz 38,45-52), tudi ta prejel le predokus prihajajoče mesijanske dobe.
Janez je oznanjal krst v odpuščanje grehov. Judje so v tistem času poznali krst, a je bil namenjen le poganom, ki so se spreobrnili v judovstvo, zato so menili, da oni česa takega ne potrebujejo, zaradi česar se jim je zdel tak obred zanje ponižujoč. Pri tem so pozabili, da ne potrebujejo spreobrnjenje le pogani, ampak tudi Judje. Že prerok Joel je vzkliknil: "Pretrgajte svoja srca, ne svojih oblačil.
Vrnite se h GOSPODU, svojemu Bogu,
kajti milostljiv je in usmiljen,
počasen v jezi in bogat v dobroti
in se kesa hudega." (Jl 2,13) Teh besed ni namenil poganom, ampak pripadnikom Božjega izvoljenega ljudstva. Tudi Judje imajo problem z grehom, ne le pogani, zato pravi apostol Pavel: "Jud namreč ni tisti, ki je to v očitnem, pa tudi obreza ni tista, ki je to v očitnem, v mesu; ampak Jud je tisti, ki je to na skrivnem, in obreza je obreza srca, po duhu in ne po črki. Priznanja ne dobiva od ljudi, temveč od Boga." (Rim 2, 28.29) V prvi vrsti je torej pomembna notranjost, ne zunanjost. Zunanjost sicer lahko odseva notranjo stvarnost, ni pa to nujno.
Odlomek Lk 3,4-6 je prevzet iz Iz 40, 3-5. Vrstico Iz 40,3 povzemajo vsi štirje evangelisti kot napoved delovanja Janeza Krstnika, toda edino Luka je dodal tudi vv. 4 in 5 (cf. Lk 3,5.6). S tem je poudaril misel o Božjem odrešenju, ki prihaja z Jezusom Kristusom in po njem.
Danes živimo v nekakem podaljšku mesijanskega časa, oziroma v obdobju med Kristusovim prvim in drugim prihodom. Sodobni Janezi so tisti, ki oznanjajo nepotvorjeno Božjo besedo, njegov evangelij odrešenja in podeljujejo zakramente, kakor je naročil naš Gospod. Na nek način torej spominjajo na Janeza. Čeprav niso preroki, kot je bil Janez, imajo po zaslugi v Svetem pismu nove zaveze zapisane Božje besede, boljši uvid v skrivnost našega odrešenja, kot ga je imel Janez, ki je še vedno živel v času senc in podob prihodnjih reči, kot jih je predstavljala Stara zaveza.
Evangelij, ki ga prinašajo sodobni Janezi Krstniki, se kratko in jedrnato glasi: "Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje." (Jn 3,16 CHR) Bog rešuje ljudi, ki verujejo v Jezusa Kristusa, ne glede na njihovo rasno, etnično, statusno ali religijsko ozadje. Verovati v Jezusa Kristusa pomeni zanašati se nanj in na njegovo na križu dokončano delo.
Ali veruješ vanj?
Ali veruješ vanj?
Ni komentarjev:
Objavite komentar