Povabljeni na gostijo

"Neki človek je priredil veliko večerjo in jih je mnogo povabil nanjo. 17 Ko je bil čas za večerjo, je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. 18 Vsi pa so se začeli v en glas opravičevati. Prvi mu je rekel: 'Njivo sem kupil in si jo moram iti ogledat; prosim te, imej me za opravičenega!' 19 Drugi je dejal: 'Pet jarmov volov sem kupil in jih grem preizkusit; prosim te, imej me za opravičenega!' 20 Spet drugi mu je rekel: 'Oženil sem se in zato ne morem priti.' 21 Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodarju. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in dejal svojemu služabniku: 'Pojdi brž na mestne ceste in ulice in pripelji sem uboge in pohabljene, slepe in hrome.' 22 Služabnik je rekel gospodarju: 'Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, in še je prostor.' 23 Tedaj je gospodar rekel služabniku: 'Pojdi na pota in vzdolž ograj in prisili ljudi, naj vstopijo, da se napolni moja hiša. 24 Kajti povem vam: Nobeden izmed onih povabljenih mož ne bo okusil moje večerje.'"  (Lk 14,16b-24)

Zgornjo  priliko  najdemo zapisano tudi v Matejevem evangeliju 22,1-14, je pa pri Mateju zapisana v malo daljši obliki.

Z gostijami smo ljudje  od nekdaj proslavljali mejnike, oziroma prehode  v našem življenju, pa tudi spremembe v medsebojnih  odnosih. Tako je tudi sedaj, saj mnoge prelomne dogodke, slavnostne obiske državnikov, podpise mednarodnih pogodb, pa tudi bolj skromne zadeve končamo s kakšno slavnostno večerjo.

V Svetem pismu najdemo več vrst obrednih pojedin. Pojedina, kot izraz in dejanje gostoljubnosti, spremeni tujca v gosta (cf. 1Mz 19,3 ss.), sovražnika pa v prijatelja in zaveznika (cf. 1Mz 26,26-31; 2Sam 3,20). Jezus Kristus se je pri zadnji večerji poslovil od najožjega kroga svojih učencev in hkrati spremenil obredno pashalno večerjo v gostijo, ki dejavno simbolizira njegovo žrtveno smrt na križu, tako da kolikorkrat uživamo zakramentalni kruh in pijemo kelih, oznanjamo Gospodovo smrt, dokler ne pride (cf. 1Kor 11,26), pri tem pa smo tudi deležni Kristusovega telesa in krvi (1Kor 10,16). 

Obravnavana  prilika nam pripoveduje o  nastopu Božjega kraljestva, ki se je zgodil s prihodom Jezusa Kristusa na svet.  To še ne pomeni  kraljestva, ki bo nastopilo v prihodnjem veku, ampak gre za njegov predokus v tem veku. Jezus je poskrbel, da smo lahko že tukaj in zdaj deležni radostne skupnosti z Bogom, ki se bo v polnosti udejanila  v prihajajočem veku. Besedilo  Lk 14,16 se nanaša na prvo vabilo na pojedino. Gre za povabilo bolj ali manj uglednim pripadnikom izraelskega ljudstva. Bog je skozi celotno obdobje Stare zaveze pripravljal svoje ljudstvo na prihajajoče kraljestvo. Tik pred začetkom gostije, ko je bilo že vse pripravljeno,  je sledil drugi klic (v. 17), na katerega pa se povabljeni niso odzvali. Na prvem mestu jim je bila skrb za zemeljske dobrine in radosti: eden je ravnokar kupil njivo, drugi par volov, tretji se je pravkar oženil  (vv. 18-20)...

Gospodar se je nato razsrdil in dal poklicati na večerjo ljudi z mestnih ulic in cest: uboge, pohabljene, slepe, hrome (v. 21), torej ljudi, na katere so ostali (bolj ali manj ugledni) pripadniki  izraelske družbe gledali zviška. Ljudje z mestnih ulic in trgov so torej neugledni in izobčeni pripadniki izraelskega ljudstva. Ker prostor še vedno ni bil napolnjen, je dal gospodar poklicati tudi tiste na potih in vzdolž ograj, torej ljudi, ki izvirno niso bili iz njegovega  mesta (v. 23). Tu so mišljeni pripadniki poganskih ljudstev, kamor sodi velika večina med nami. 

Tako se je na koncu zgodilo, da tisti, ki so bili prvi povabljeni, niso bili deležni njegove večerje, kajti: "Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel." (Gal 6,7)

Gospodar nebes in zemlje tudi danes vse vabi na svojo gostijo: ugledne, manj ugledne in neugledne, ljudi iz  vseh ras, narodov, ljudstev, jezikov in socialnih skupin, lepe in manj lepe, pravične in krivične, leve, desne in sredinske.  Zatorej:  "Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src." (Heb 3,15)   

Kako se boste torej odzvali na njegovo povabilo?