Zakaj kristjani uživamo školjke?

Tisti zunaj nam velikokrat očitajo, da smo nedosledni pri izpolnjevanju zapovedi. V Svetem pismu Stare zaveze namreč piše: "Kar koli pa v morjih in rekah izmed vsega, kar se giblje v vodi in izmed vseh živih bitij, ki so v vodi, nima plavuti in luskin, je za vas gnusoba. Gnusoba naj vam bodo; od njihovega mesa ne smete jesti in njihova mrhovina naj se vam gnusi." (3Mz 11,10.11).  V navedeno kategorijo spadajo školjke, lignji, sipe in drugi mehkužci, pa tudi raki in podobno.  Enaka prepoved uživanja velja tudi za nekatere kopenske živali, vse tiste, ki nimajo preklanih parkljev in ne prežvekujejo, kamor sodijo na primer prašiči (cf. 3Mz 10,2-8).  Obstaja še ena zanimiva zapoved, ki se glasi: "[N]e oblači se z obleko, ki je tkana iz dveh različnih niti!" (3Mz 19,19b) Kako da smo kristjani tako nedosledni, da ne upoštevamo te zapovedi, ampak nosimo, blago, ki nam je pač všeč, ali pa je za nas cenovno bolj ugodno? 

In še en primer. Na Twitterju ali Čivkališču se je vnel prepir v zvezi z muslimansko zapovedjo in prakso kamenjanja prešuštnic. Seveda se je takoj našla zagovornica religije miru in nas razsvetlila s podatkom, da je tudi

v krščanski evropski sveti knjigi za določene primere zapovedano kamenjanje. Omenjena oseba je  pri tem pokazala kar precejšnjo mero nevednosti.Treba je poudariti, da tu ne gre le za krščansko sveto knjigo, ampak je ta sveta knjiga tudi edina sveta knjiga Judov, kajti govora je  o Stari zavezi. Seveda gre tudi za del svete knjige kristjanov (ne krščanov, ker nismo na Hrvaškem), a je kristjani ne beremo tako kot Sashana, niti tako, kot jo berejo Judje.

Sveto pismo Stare zaveze se sestoji iz treh sklopov: Postave (pet Mojzesovih knjig), Prerokov (zgodovinske ter preroške knjige)  in Spisov (modrostne knjige, poezija). Ker se naša tematika nanaša na Postavo (Zakon), popularno imenovano Mojzesova postava, se bomo ustavili pri njej. Postava se, po Tomažu Akvinskem, deli nekako na tri dele: moralno, civilno (sodno) in obredno ali ceremonialno postavo. V moralno postavo spada deset zapovedi in še druge zapovedi, ki so izpeljane iz teh desetih. Glede posvečevanja sobotnega počitka (sabbat)  si kristjani nismo edini, ali gre pri tem za moralno ali obredno zapoved. Zato nekatere denominacije zagovarjajo strogo izvrševanje te zapovedi v obliki posvečevanje Gospodovega dne (nedelje), druge pa so glede tega manj striktne. Obstajajo tudi taki, ki se držijo judovske navade posvečevanja sobote (npr. adventisti). V civilno, oziroma sodno postavo sodi vse tisto, kar se nanaša na medsebojne odnose v starem Izraelu in seveda vsi predpisi glede sodnih postopkov in kazni v posameznih primerih. Potem je tu še obredna sfera, kamor so sodili predpisi glede svetišča, duhovništva, žrtvovanj, obredne čistosti (predpisi o čistih in nečistih živalih) in podobno. Če bi bili ti naši nevedneži dosledni, bi nas morali tudi podučevati glede žrtvovanja ovc, volov, golobov, kozličkov in podobno.

Zdaj pa poglejmo, zakaj smo kristjani tako "nedosledni" pri izpolnjevanju starozaveznih zapovedi, kot nam očitajo nasprotniki, zakaj torej jemo školjke, svinjsko pečenko, nosimo oblačila stkana iz različnih vrst niti  in ne kamenjamo prešuštnic. Mojzesova postava, kakršna je že bila, je bila namenjena določenemu izvoljenemu ljudstvu. To ljudstvo je bilo izvoljeno zato, da bi se iz njegovih vrst rodil Odrešenik. Dejstvo je, da je dosledno in stoodstotno izpolnjevanje Mojzesove postave nemogoče, zaradi česar so bile potrebna tempeljska darovanja in žrtvovanja. S tem so ljudje pokrili svoje grehe.  Jezus Kristus je s svojim popolnim in brezgrešnim življenjem izpolnil vse zahteve postave. Na montiranem sodnem procesu je bil obsojen na smrt kot kriminalec in je umrl na križu. Pred smrtjo je rekel: "Izpolnjeno je." (Jn 19,30)  S tem je povedal, da so vse zahteve Mojzesove postave v celoti izpolnjene.  V jeruzalemskem svetišču se je tisti hip zgodilo nekaj nenavadnega: "In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal." (Mr 15,38) Gre za zaveso, ki je ločevala dva dela templja, najsvetejše od svetega. S tem se je vsem vernim odprl neposreden dostop do Boga, zaradi česar niso več potrebni posredniki v obliki duhovščine in žrtev.   Toda zgodilo se je še nekaj pomembnega: naš Gospod je tretji dan po mučni smrti vstal od mrtvih, s čimer je dokazal, da je resničen Odrešenik, ne neki fejk mesija, kakršnih je bilo kar precej. Zato pravi o njem apostol Pavel: "[On] je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja." (Rim 4,25)  Ti dogodki so prinesli veliko spremembo. Vsa civilna (sodna) in obredna (ceremonialna) postava je bila ukinjena. Za kristjane je ostala merodajna le moralna postava. Zato so homoseksualna dejanja greh (cf. Rim 1,24 ss.), uživanje školjk ali svinjskega kotleta pa ni (cf. Apd 10,9-16). Apostol in evangelist Janez pravi v prologu k svojemu evangeliju: "Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu." (Jn 1,17) 

Za nas je Božja moralna  postava kot zrcalo, ki nam kaže našo nepopolnost in grešnost, njeno izpolnjevanje pa je nikoli dosežen ideal. Na srečo se nihče ne odreši po postavi, v nasprotnem primeru ne bi bilo odrešenih. Odrešenje prihaja na drug način: "Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar.  Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil," (Ef 2,8.9) ali, kot pravi Jezus: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje."  (Jn 3,16)