Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi učence in jim rekel: 2 "Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. 3 Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč." 4 Njegovi učenci so mu odgovorili: "Od kod bi jih mogel kdo s kruhom nasititi tukaj v puščavi?" 5 Vprašal jih je: "Koliko hlebov imate?" Dejali so: "Sedem." 6 Tedaj
je naročil, naj množica sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se
zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili
so jih med množico. 7 Imeli so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in velel, naj ponudijo tudi te. 8 Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali sedem košev koščkov, ki so ostali; 9 ljudi pa je bilo okoli štiri tisoč. In odpustil jih je. (Mr 8,1-9)
Zgornja perikopa nam pripoveduje o Jezusovi drugi pomnožitvi kruha. Gre namreč za podoben dogodek, kot je bil tisti, zapisan v Mr 6,30-44 in še pri dveh sinoptikih ter v Jn
6,1-14, le sta bila v našem primeru dva hleba več, ljudi pa tisoč manj.
Jezus, kakršen je opisan v evangelijih, je bil pravi magnet za ljudi.
Kjerkoli se je pojavil, se je okoli njega nabrala množica. Podobno je
bilo v zgornjem primeru. Iz širšega konteksta je razvidno, da se je omenjeni
dogodek zgodil na območju Deseteromestja (Dekapolisa), kamor je Jezus
pripotoval iz Sirofeničanskih krajev (Mr 7,31 ss.). V obeh omenjenih pokrajinah je
bilo večinsko prebivalstvo pogansko. Na območju Tira je ozdravil hčer
sirofeničanske žene, pokrajini Deseteromestja pa gluhonemega.
Ko je Jezus ugotovil, da množica nima kaj jesti, je rekel učencem: "Smili se mi množica." (Mr
8,2a) V tem primeru je naš Gospod, katerega osnovno poslanstvo je bilo poiskati
izgubljene ovce Izraelove hiše, razširil svoje poslanstvo tudi na pogane, s
čimer je naznanil prihodnje poslanstvo svoje cerkve. To je popolnoma
jasno razodel pred svojim vnebohodom, ko je rekel enajsterim: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence." (Mt 28,19a) Ko je spoznal, kaj to dejansko pomeni, je apostol Peter rekel: "Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna." (Apd 10,34.35) Pavel pa pravi: "Je morda Bog samo Bog Judov? Ali ni tudi Bog poganov? Gotovo, tudi Bog poganov." (Rim
3,29) Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo, ni nek ozek lokalni ali
nacionalni Bog, Jezus pa ni nek lokalni ali nacionalni odrešenik. On je
tudi odrešenik poganov, ki je osebno izjavil: "Bog
je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da
bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno
življenje." (Jn 3,16) Božje usmiljenje gre torej preko
nacionalnih, jezikovnih, rasnih in verskih meja. Nacionalni bogovi in sorodni
"zaščitniki" niso in ne morejo biti nič drugega kot nemi in prazni maliki.
Jezus Kristus je Odrešenik in Gospod.
Ni komentarjev:
Objavite komentar