Znamenje v Kani

Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. 2 Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. 3 Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: "Vina nimajo." 4 In Jezus ji je dejal: "Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla." 5 Njegova mati je rekla strežnikom: "Kar koli vam reče, storite." 6 Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. 7 Jezus jim je rekel: "Napolnite vrče z vodo!" In napolnili so jih do vrha. 8 Nato jim je rekel: "Zajemite zdaj in nesite starešini!" In nesli so mu. 9 Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina 10 in mu rekel: "Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje 

napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj." 11 Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.  (Jn 2,1-11)

Jezusov čudež spremenitve vode v vino  v galilejski Kani  je prvi od sedmih čudežev ali znamenj,  kot jim pravi evangelist Janez, ki so omenjeni v njegovem evangeliju. Apostol Janez ni opisal vseh  znamenj in čudežev, ki jih je naredil naš Gospod. O tem govori proti koncu svojega evangelija, kjer pravi: "Jezus je vpričo svojih učencev storil še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da verujete, imeli življenje v njegovem imenu." (Jn 20, 30.31) Janez torej ni navedel vseh Jezusovih znamenj in čudežev, je pa edini od štirih evangelistov, ki nam pripoveduje o zgornjem dogodku, ki morda niti ni bil tako fascinanten kot kakšno ozdravljenje ali izganjanje demonov.  Le zakaj? 

Janezov evangelij je poln simbolike.  Opisu čudeža ali znamenja v Kani sledi opis čiščenja jeruzalemskega svetišča, dogodka, v katerem je naš Gospod  izgnal prodajalce in menjalce iz tempeljskega prostora. Janez je s tem izpostavil, da je prišel Jezus vzpostavit osebni, intimni odnos s svojim ljudstvo - cerkvijo, ne pa krpat in popravljat staro, poškodovano religijo. Zdaj pa se vrnimo k dogodku!

Svatbe so se udeležili tudi Jezus, njegova mati Marija in  učenci. Naš Gospod je rad hodil med ljudi. Z njimi je bil pri veselih in žalostnih dogodkih. Na tej svatbi pa  se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Zmanjkalo je vina, kar je   v tedanji kulturi  pomenilo veliko sramoto za gostitelja. Marija je o tem spregovorila z Jezusom, ki je strežnikom naročil, naj napolnijo šest velikih vrčev z vodo, ki se je nato spremenila v  vino. Ko smo že pri čudežu,  Richard Wurmbrandt je v svoji knjigi Tortured For Christ opisal dogodek, v katerem je nek ateistični profesor poskusil pred študenti kemije  ponoviti Jezusov čudež, tako da je dodal v vodo neko snov, in je voda dobila vinsko barvo. Ko ga je nato eden od slušateljev  vprašal, če si upa to tekočino popiti, se je profesor rajši odpovedal vlogi poskusnega zajca. Za razliko od strupene godlje, ki jo je spravil skupaj ta kemik, je bilo Jezusovo vino več kot užitno, celo boljše od tistega, ki ga je zmanjkalo. Da, bilo je čisto pravo, odlično vino, ne grozdni sok, kot bi nas radi poučili razni ameriški evangelikalci. Za razliko od njih nima Sveto pismo nič proti vinu, ampak le proti pijanosti. 

V šestih kamnitih vrčih, ki jih je uporabil Jezus, so imeli vodo, ki je bila namenjena obrednemu umivanju, očiščevanju, ki je bilo zelo pomemben del judovskega življenja. Primerek takega vrča, najdenega na območju Kane, lahko vidite na zgornji sliki. S tem, ko je Jezus spremenil vodo v vino, je izrazil, da je prišel na svet kot nosilec in srednik nove zaveze.  Vino, ki ga je dal Jezus, je bilo po oceni starešine na svatbi boljše od tistega, ki ga je zmanjkalo. Enako je nova zaveza boljša in popolnejša od stare, ali kot pravi avtor Pisma Hebrejcem: "Zato je Jezus tudi postal pôrok boljše zaveze. Dobil je torej toliko odličnejšo službo, kolikor je tudi srednik boljše zaveze, take, ki je vzpostavljena na boljših obljubah."  (Heb 7,22. 8,6) To, da je na gostiji zmanjkalo vina lahko kaže tudi na duhovno sušo  judaizma v 1. stoletju, nasproti tistemu, kot ga opisuje Stara zaveza, v kateri je vino znamenje radosti in Božjega blagoslova (Cff. Ps 104,15. Prg 3,10).  

Jezus pa je imel še en razlog več za to znamenje, in sicer, da bi njegovi učenci verovali vanj. Skeptiki vseh vrst govorijo, da čudeži niso možni, ker so v nasprotju z naravnimi zakoni. Res je, tudi mi vemo, da so v nasprotju z naravnimi zakoni, zato jim tudi pravimo čudeži.  Toda, ker verujemo, da  obstaja Stvarnik, ki je ustvaril  vesoljstvo in z njim vred  naravne zakone, potem tudi posledično verujemo, da zanj ne more biti pretežko, da lahko kadar koli in kjer koli hoče, poseže v naravni tok stvari ter ga  spremeni. Pri tem mu ni treba goljufati, kot je to storil že omenjeni profesor kemije. Sicer pa tudi mnogi, ki so videli Jezusova znamenja in čudeže v živo, na koncu niso verovali vanj. Tisti pa, ki so verovali in tisti, ki  verujejo vanj, imajo v njegovem imenu večno življenje, kot jim ga je sam obljubil.  Ta obljuba je zajeta v njegovem znanem izreku, ki se glasi: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) 

Ali veruješ vanj? Mu zaupaš in se zaneseš na njegovo obljubo ?