29/10/2023

O farizejskem in Herodovem kvasu ter še kaj

Pozabili pa so vzeti kruh; v čolnu so imeli s seboj en sam hleb. 15 Jezus jih je opominjal z besedami: "Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa." 16 Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha. 17 Vedel je za to in jim rekel: "Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zakrknjeno? 18 Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate, 19 ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?" Rekli so mu: "Dvanajst." 20 "In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košev koščkov ste nabrali?" Odgovorili so mu: "Sedem.« 21 Tedaj jim je rekel: "Mar še vedno ne uvidite?"
Prispeli so v Betsajdo in pripeljali so mu slepega ter ga prosili, da bi se ga dotaknil. 23 Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči, položil nanj roke in ga vprašal: "Vidiš kaj?" 24 Ta se je ozrl kvišku in rekel: "Vidim ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa." 25 Nato mu je ponovno položil roke na oči in slepi je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl. 26 In poslal ga je domov z naročilom: "V vas nikar ne hôdi!"     (Mr 8,14-26)

Ko je naš Gospod v čolnu opozoril učence, naj se varujejo kvasu farizejev in Herodovega kvasu, so učenci vzeli njegove besede dobesedno, kar je bilo deloma posledica tega, da so  se ob odhodu na pot čez jezero pozabili založiti z ustrezno količino kruha. Toda Jezus je s tem mislil nekaj drugega. Nekaj vrstic nazaj (Mr 8,11-13) beremo, kako so farizeji od našega Gospoda zahtevali znamenje z neba. Enako kot farizeji si je tudi Herod želel videti kak Jezusov čudež, zaradi česar se je želel z njim srečati (Lk 9,9) Motivi farizejev in Heroda niso bili pravi. Znamenje z neba namreč izključuje spreobrnjenje srca. Jezus je naredil veliko znamenj in čudežev, pa mnogi očividci vseeno niso verovali vanj. Tudi danes obstajajo podobni herodeži, ki pravijo, da bi verovali, če bi videli, pri čemer pozabljajo, da je njihova nevera v prvi vrsti posledica njihovega moralnega problema. Obstajajo pa tudi verniki farizejskega tipa, ki sicer ne verujejo evangeliju, po drugi strani pa vneto hlastajo za znamenji in čudeži.  Kot je razvidno iz zapisa tega dogodka pri Mateju (cf. Mt 16,5,11) je Jezus s farizejskim kvasom aludiral na  nauk te verske ločine. Farizeji so namreč, enako kot sodobno talmudsko judovstvo, učili, da obstaja poleg zapisane Mojzesove postave tudi nezapisana postava, pri čemer je šlo za uvajanje raznih zapovedi, ki jih v Bibliji ni in za reinterpretacijo obstoječih zapovedi v smislu zapletanja preprostih in poenostavljanja težje izvršljivih. Jezus je vse to obsojal.

Čisto drugačen motiv so imeli ljudje, ki so v Betsajdi privedli predenj slepega človeka. Predenj ga niso privedli, da bi videli čudež, ampak zato, da bi mož ozdravel. Ko je mož ozdravel, ga je Jezus poslal neposredno domov. Sporočilo dogodka je bilo tedaj namenjeno Jezusovim učencem, ne širši javnosti. Gospod je  slepega ozdravil v dveh fazah, kajti tudi učencem se je Jezus razodeval postopoma. Če v Mr 8, 21 še vedno niso imeli pravega spoznanja, so v vv. 27-30 prišli do jasnejšega spoznanja o njem. Tedaj je Simon Peter v imenu zbranih podal znamenito izpoved:  "Ti si Mesija." (Ibid. v. 29)

Obstajajo krščanske skupnosti, ki trdijo in verujejo podobno kot farizeji, ko pravijo, da obstajata dve vrsti Božje besede: tista, ki je zapisana v Svetem pismu in tista, ki se prenaša kot ustno izročilo, oziroma tradicija,  ki jo cerkev prenaša  iz roda v rod. S tistim delom tradicije, ki  je preverjen skozi sito Svetega pisma, ni nič narobe. Ne more pa imeti istega statusa kot Sveto pismo.  Obstaja pa velik del tradicije, ki se je postopoma vtihotapljala v cerkev in je ni moč svetopisemsko upravičiti. Sem sodijo molitve k svetnikom, podobočastje, odpustki, vice, zmotni nauk o opravičenju, transubstanciacija, papeštvo kot institucija in še veliko tega. Tradicija tudi meša postavo in evangelij, s čimer zamegljuje jasnost in preprostost evangelija. 

Evangelij nas uči, da je Jezus  resnični Mesija - Kristus, Odrešenik, ki je prišel na svet, živel popolno in neoporečno življenje, bil sodno umorjen s sramotno smrtjo na križu, s svojim vstajenjem od mrtvih pa je potrdil, da so vsakomur, ki se zaveda svojega moralnega problema in veruje ter vanj zaupa, odpuščeni vsi grehi. To je torej sporočilo evangelija.  Ali zaupaš Jezusu kot tvojemu edinemu Odrešeniku? 

Ni komentarjev: