Stopil je v čoln, se prepeljal na drugo stran in prišel v svoje mesto. In glej, prinesli so k njemu hromega, ki je ležal na postelji. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: "Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so ti grehi!" In glej, nekaj pismoukov je reklo v sebi: "Ta govori bogokletno." Jezus pa je spoznal njihove misli in dejal: "Zakaj v svojih srcih hudobno mislite? Kaj je namreč laže: reči: 'Odpuščeni so ti grehi' ali reči: 'Vstani in hôdi'? Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe," je tedaj rekel hromemu, "vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!" In vstal je in šel domov. Ko so množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je ljudem dal takšno oblast. (Mt 9,1-8)
Pričujoči dogodek najdemo opisan pri vseh treh sinoptikih. Naš odlomek se prične z Jezusovim prihodom v "njegovo mesto", torej Kafarnaum, ki je bil nekakšen matični kraj Gospodove službe. Zelo je verjetno, da se je zgornji dogodek pripetil v Petrovi hiši, kjer je Jezus nekaj dni nazaj ozdravil Petrovo taščo (cf. Mt 8,14.15). Marko in Luka med drugim navajata, da hromega zaradi gneče niso mogli nesti skozi vrata, zato so ga odnesli na streho in ga potem skozi strešno odprtino spustili v prostor, kjer je bil Jezus. Ker je naš Gospod že pred tem zdravil hrome (cf. Mt 4,24. 8,6), so ljudje v Kafarnaumu bržkone vedeli za njegove sposobnosti ozdravljanja.
Bistvo te pripovedi ni samo ozdravljenje, ampak nekaj drugega. Pri omenjenem dogodku namreč preseneča način, na katerega je Jezus ozdravil bolnika. Ni mu takoj rekel: "Bodi zdrav," ali morda: "Vstani in hodi," temveč: "Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so ti grehi!" (v. 2) To seveda ni bilo pogodu navzočim pismoukom, ki so ga v mislih takoj obsodili kot bogokletnika, kajti po njihovem mnenju je edino Bog tisti, ki more in sme odpuščati grehe, pri čemer so imeli celo prav. Očitno pa se niso zavedali, koga imajo v svoji sredi. Zato se je Jezus na koncu naše pripovedi razodel kot tisti, ki ima oblast odpuščati grehe.
Treba je tudi povedati, kakšno zvezo ima odpuščanje grehov z ozdravljenjem. Iz napisanega smemo sklepati, da je bila bolezen v zgornjem primeru povezana z grehom, oziroma, da je bil temeljni problem pri tem človeku nek osebni greh. Osebni greh sicer ni vedno vzrok za bolezen. Spomnimo se le primera iz Janezovega evangelija, ko so učenci spraševali Jezusa o nekem človeku: "Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?" Jezus je odgovoril: "Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela" (Jn 9,2.3) Dejstvo pa je, da so vse slabosti, bolezen in smrt prišle v svet z grehom, ni pa vsaka bolezen neposredna posledica osebnega greha.
Telesno ozdravljenje je zelo dobra stvar, ni pa najpomembnejša, kajti na tem svetu je tako, da "je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba". (Heb 9,27) Najpomembnejše je biti pripravljen na prehod iz življenja na tem svetu v večnost: "Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi?" (Lk 9,25) Bog nebeški Oče je vse uredil tako, da prejmejo izvoljeni popolno odpuščanje, ki bo trajalo na veke: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel." (Jn 6, 37) Vsem tem so tudi namenjene ohrabrujoče besede: "Odpuščeni so ti grehi."
Ali si med temi, katerim je odpuščeno?
Ni komentarjev:
Objavite komentar