Eno je potrebno

Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. 

39 Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, 40 Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: "Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!" 41 Gospod ji je odgovoril: "Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, 42 a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet." (Lk 10,38-42)

Betanija je kraj, ki leži malo več kot tri kilometre vzhodno od Jeruzalema in se danes imenuje Al-Eizariya in je pod nadzorom palestinskih oblasti na ozemlju Cisjordanije. Arabsko ime kraja izhaja iz imena Lazar, kajti tukaj so v Jezusovem času živeli Lazar ter njegovi sestri Marta in Marija (Jn 11,1.ss. 12,1 ss).  

V zgornjem dogodku nastopata sestri Marta in Marija, Lazar pa ni omenjen. Morda je bil tedaj odsoten, ali pa se ne omenja, ker v njem ni odigral neke pomembnejše vloge. Marta je bila podjetna ženska, spominja na pridno ženo iz Knjige pregovorov 31,10-31. Ona je bila tista, ki je sprejela v svoj dom našega Gospoda in učence, nato pa se je motala med lonci in skledami ter si dala veliko opravka s postrežbo. Marija je bila njeno pravo nasprotje: namesto da bi pomagala sestri, je sedla k Jezusovim nogam in ga poslušala. Ko se mu je Marta pritožila čez njo, je Jezus pohvalil Marijo, ne Marte. Res je, da je bila Marta pridna in odlična gostiteljica, toda Marija je bila tista, ki si je izbrala boljši del.  Teolog Adam Clarke je  k temu podal naslednji komentar: "Marto so istočasno mučile različne skrbi in opravila, nekaj jo je vleklo na eno, nekaj na drugo stran, kar je sicer ustrezen opis posvetnega razmišljanja. Toda v njeno korist je treba po pravici reči, da je bila njena zaskrbljenost posledica tega, da je hotela ustrezno in pravočasno pogostiti Jezusa in učence. Niti najmanj ne smemo pripisovati pozemskega mišljenja ženski, katere značajska integriteta v evangeliju je brezhibna, in ki je s služenjem Kristusu ter njegovim učencem in velikodušno postrežbo v popolnosti dokazala, da jo vodita velikodušnost in dobrohotnost, ne skopost ali pohlep."*  Toda ne glede na dobre namene, ki so vodili Marto, to ni bilo tisto, kar od od nje in vseh nas na prvem mestu pričakuje Gospod.

In kaj je bil boljši del, ki ga je izbrala Marija? Marija je bila, za razliko od svoje zelo praktične in aktivistične sestre, bolj umirjena in razmišljujoča.  Sedla je k nogam našega Gospoda in vpijala Božjo besedo iz njegovih ust, tako da je vmes pozabila, da bi bilo dobro pomagati pri strežbi. Toda na Martin očitek  je Jezus odgovoril, da je tisto, s čimer se ona obremenjuje, sekundarno, postransko, potrebno pa je le eno. O tem enem je slavni evangelizator George Whitefield povedal naslednje: "Kratko rečeno, to 'eno, ki je potrebno', je 'skrb za dušo', kot nasprotje tistemu, kar vidimo v besedilu, torej pretirani skrbi za telo, na kar je Marto obzirno spomnil naš Gospod. Skrb za dušo vključuje pripravljenost za poslušanje Kristusove besede, da skupaj z Marijo sedemo k njegovim nogam in sprejmemo  iz njegovih ust tako postavo kot evangelij. To pomeni, da se od tega božanskega učitelja poučimo o vrednosti naših duš, o nevarnostih in zdravilu zanje in da postanemo nad vse skrbni v stvareh, ki se tičejo njihovega zveličanja."** Zadovoljevanje telesnih potreb ni slabo, ne sme pa imeti prednosti pred stvarmi, od katerih je odvisno naše odrešenje. 

V končni fazi je potrebna samo ena stvar, to je zveličanje duše.  Jezus Kristus je edini in popoln Odrešenik. Apostol Peter pravi o njem: "V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili." (Apd 4,12) Sedimo torej skupaj z Marijo k podnožju njegovih nog, poslušajmo njegovo besedo in se mu popolnoma predajmo!

* Church History Study Bible (ESV), Crosway, Wheaton, Il 2023. S. 1538.

**Ibid. Ss. 1538-1539.