O devetih debelih lažeh in kdo v resnici laže

Pred nekaj dnevi sem naletel na video, v katerem predstavlja nadškof Jonathan Blake tisto, čemur pravi  "devet   velikih, debelih in mastnih krščanskih laži". Malo sem poguglal po spletu, da bi videl, kdo je ta nadvse častitljivi (most reverend) nadškof in našel njegovo spletno stran (tukaj). Gre za nekdanjega anglikanskega duhovnika, ki je leta 2001 soustanovil Odprto episkopalno cerkev (hvala, Wikipedia) in je škof Velikega Londona ter predsedujoči nadškof taiste denominacije. Gre za skrajno liberalno denominacijo, toda tudi njegova nekdanja Cerkev Anglije ni danes kaj bistveno drugačna. Ampak g. Blake se očitno drži pravila, da je bolje biti prvi na vasi, njegova denominacija naj bi namreč štela nekaj preko 29.000 članov (hvala, Wikipedia), kot  zadnji v mestu (hočem reči: v državni cerkvi). 

Pa si poglejmo teh devet velikih, debelih in mastnih laži, ki jih po mnenju prevzvišenega nadškofa Blaka širimo kristjani. On se očitno ne prišteva h kristjanom, saj  ves čas govori o kristjanih v tretji osebi množine, kar mu štejem v plus, saj je vsaj v tem pogledu iskren. Pa si poglejmo domnevne krščanske laži, nadškofove ovržbe in moje ovržbe njegovih ovržb.

1. "Kristjani pravijo, da jih je Bog izvolil nad ostalimi ljudmi. Bog nima ljubljencev, le slabi starši imajo ljubljence." V resnici pravimo, da je Bog nekatere ljudi izvolil izmed ostalih, kar potrjujejo Jezusove besede: "In če Gospod ne bi skrajšal dni, ne bi bilo rešeno nobeno meso; toda zaradi izvoljenih, ki jih je izvolil, je skrajšal dni." (Mr 13,20) "Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane." (Jn 15,16a)  Bog torej je nekatere izvolil in le slabi starši imajo rajši tuje otroke kot svoje lastne (moj dodatek).
2. "Kristjani pravijo, da je Biblija Božja beseda. V Jezusovem času Biblija niti ni obstajala. Bog nenehno govori." Da v Jezusovem času Biblija ni obstajala? Jezus je večkrat omenjal Pismo, torej tisto čemur danes kristjani pravimo Stara zaveza, Judje pa Tanakh. Poglejmo si nekaj primerov: "Jezus jim je odvrnil: 'Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Božje moči.'" (Mt 22,29) "Ali niste brali tega Pisma: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen." (Mr 12,10) "Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni." (Jn 5,39) "Če je imenoval bogove tiste, ki se jim je zgodila Božja beseda – in Pismo se ne more razvezati[...]" (Jn 10,35) Jezus torej je govoril o Svetem pismu (ali Pismu ali Bibliji) in se nanj skliceval. Tisto, da Bog nenehno govori in nam sporoča neka nova razodetja, je modernistična iznajdba, ki ni tuja niti Rimski cerkvi (tu mislim doktrino kardinala Newmana o nadaljnjem postopnem razodevanju verskega nauka). Martin Luther je rekel, da kdor hoče slišati govoriti Boga, naj na glas bere Sveto pismo. 
3. "Kristjani pravijo, da je Bog poslal Jezusa umreti. Ne, Bog ga je poslal živeti." Poglejmo, kaj je o teh stvareh povedal Jezus: "Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen." (Mt 16,21) "Glejte! V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom." (Mr 10,33).  "'Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta 
   izgnan ven,  in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.' To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl." (Jn 12,31-33) Če dobro pogledamo, ima Blake celo delno prav, kajti Jezusovi smrti je sledilo vstajenje. Ampak polovična resnica je hujša kot čista laž.
4. "Kristjani pravijo, da je Jezus edina pot k Bogu. Jezus je rekel: 'Ne, ljubezen je pot.'" To, kar je na tem mestu povedal nadvse častitljivi, je polovična resnica. Kristjani res govorimo, da je Jezus edina pot k Bogu. To, da bi Jezus rekel, da je ljubezen pot, pa si je nadškof gladko izmislil. Jezus je rekel: "Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni." (Jn 14,6)  To, da je Jezus edina pot, si torej nismo izmislili kristjani.
5. "Bog potrebuje kri, da bi odpustil. Ne, Jezus je odpustil in tudi mi bi morali." Bog  v bistvu res ne potrebuje krvi, a je kljub temu določil prinašanje žrtev in daritev, celo krvavih, o čemer na široko piše po mojem najmanj brana svetopisemska knjiga, torej  3. Mojzesova. Avtor Pisma Hebrejcem pa pravi: "In po postavi se skoraj vse očiščuje s krvjo in brez prelitja krvi ni odpuščanja." (Heb 9,22)  To je sicer za "sodobnega človeka" šokantno, toda greh ni hec. Tega se zavedajo celo v hinduizmu, o čemer govori tudi Wikipedija. Toda, hvala Bogu, Jezusova žrtev na križu je bila popolna in zadostna, zato niso potrebne nobene nove žrtve. 
6. "Kristjani pravijo, da je treba iti v cerkev, da bi častili Boga. Ne, Jezus je rekel: "Moli na samem." To, kar navaja Blake, je deloma res. Toda poglejmo si kontekst: "In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo.  Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem." (Mt 6,5.6) Jezus tu ne govori o skupni molitvi ali bogoslužju, ampak o zasebni molitvi, ki so jo nekateri opravljali na javnih mestih, pri čemer so zganjali teater, da bi si pridobili odobravanje občinstva: "Glej, kako svet in pobožen je tale naš sosed Janez!" Jezus res ni dajal nasvetov v zvezi z javnimi bogoslužji, a se jih je vseeno udeleževal. Hodil je v tempelj in v shodnice. 
7. "Kristjani pravijo, da bi moral vsakdo biti kristjan. Jezus ni nikoli poskusil kogar koli spreobrniti." Res? Ni spreobračal? Pa si poglejmo: "Ko pa je bil Janez izročen, 
   je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govoril: 'Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!'" (Mr 1,14.15) Tri leta je hodil okrog, učil in zbiral učence. Pred svojim vnebohodom pa je svojemu najožjemu krogu naročil: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: 
   krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta." (Mt 28,19.20)  Očitno nam nadškof Blake pripoveduje o nekem drugem Jezusu. Kristjan ni koncev nič drugega kot učenec Jezusa Kristusa. 
8. "Kristjani pravijo, da imajo pravico govoriti drugim, kako naj živijo. Ne, Jezus je rekel: 'Ne sodi in ne obsojaj!'"  Oh, kontekst, kontekst, kontekst. Celoten kontekst je zajet v Lk 6,37-42. Iz njega si bom izposodil le tri vrstice: "Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno[...] "Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?  Kako moreš reči svojemu bratu: 'Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,' če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata." (Lk 6,37.41.42) "Ne sodite!" je eden od najbolj znanih Jezusovih izrekov. Velikokrat je potegnjen iz konteksta, tako da že mnogi  mislijo, da kristjan ne bi smel nikogar soditi in ničesar presojati. Toda to je le del resnice.  Odpuščanje je  zelo pomembno.  To, da odpustimo bratu ali sestri, je pogoj, da tudi Bog nam odpusti. (cf. Mt 18,35. Mr 11,25)  Toda rešitev ni v tem, da bi molčali ob negativnih pojavih, ki jih opažamo. Molčeča večina je  v zgodovini  bržkone naredila  več škode kot  razgrajajoča manjšina,  saj je prevečkrat obmolknila ravno v trenutkih, ko bi bilo treba udariti po mizi in reči: "Dovolj!" Jezus  ni hotel reči: "Na noben način ne sodite," ampak: "Sodite lahko šele takrat, ko boste najprej presodili sebi! Izvleci bruno iz svojega očesa, potem pa vleci iveri iz očesa svojega brata."  Slovenci imamo za take in podobne primere lep pregovor: "Najprej pometi pred svojim pragom, nato šele pred tujim." Mi pravzaprav res nimamo pravice govoriti drugim, kako naj živijo, to pravico ima edino Bog. Imamo pa pravico in dolžnost povedati drugim, kaj hoče, pričakuje in od ljudi zahteva Bog.  
9. "Kristjani pravijo, da gredo samo oni v nebesa. Jezus je rekel: 'Vsi dobri ljudje gredo v nebesa.'" V resnici Jezus tega nikdar ni rekel. Celo o dobrih ljudeh ni govoril. Poglejmo, kaj je res rekel: "Nihče ni dober razen enega, Boga." (Lk 18,19b) Ali pa: "Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobro tem, ki ga prosijo." (Mt 7,11) Po kriteriju dobri - slabi si nihče ne zasluži nebes, ker je v vsakem človeku dovolj greha za večno pogubljenje. Zato je Bog pripravil za vse, ki pridejo v nebesa, nekaj posebnega. Tudi o tem je govoril Jezus: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) On je prišel odrešit svet greha, torej: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina." (Jn 3,17.18)  To je evangelij, dobra novica, veselo oznanilo za ves svet. Zapoved ljubezni nikogar ne rešuje, ker je nihče v popolnosti ne izpolnjuje. Naša dobrota ne rešuje, ker je pomanjkljiva. Luther je rekel, da smo pred Bogom samo berači, zato prihajamo predenj po milost. 

Na koncu svojega izvajanja spodbuja prevzvišeni nadškof poslušalce: "Ne daj se ujeti v  krščanskih  lažeh! Zaupaj Jezusu, zaupaj sebi!" Na te besede odgovarjam: Ne daj se ujeti v lažeh liberalnih  teologov in se glede svojega zveličanja ne zanašaj nase, ampak samo na Jezusa! On je zelo dobro poznal naš dejanski problem:  "Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal  in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku." (Jn 2,24.25)  Liberalna teologija pa tega noče vedeti!

Liberalna teologija ni le zmota, ampak huda herezija. Ameriški teolog John Gresham Machen je že pred kakšnimi stotimi leti rekel, da teološki liberalizem ni krščanstvo, ampak druga religija. Za rimsko cerkev je rekel, da predstavlja popačeno krščanstvo, liberalizem pa sploh ni nikakršno krščanstvo. Naša dolžnost je torej, da molimo za vse, ki so ujeti v past liberalne herezije, da bi se spreobrnili k edinemu Odrešeniku Jezusu Kristusu, kakor je razodet v Pismih.