Pravilna raba postave

V soboto je učil v neki shodnici. 11 In glej, tam je bila tudi žena, ki je že osemnajst let imela duha bolezni. Bila je sključena in se sploh ni mogla vzravnati. 12 Ko jo je Jezus videl, jo je poklical k sebi in ji rekel: "Žena, rešena si svoje bolezni." 13 Položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga. 14 Oglasil pa se je predstojnik shodnice. Nejevoljen je bil, ker jo je Jezus ozdravil v soboto, in je govoril množici: "Šest dni je, v katerih je treba delati. Ob teh dneh torej prihajajte in se dajajte zdraviti, ne pa na sobotni dan." 15 Gospod pa mu je odgovoril: "Hinavci! Ali ne odveže vsak od vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga žene napajat? 16 Te pa, ki je Abrahamova hči in jo je satan zvezal za – poslušajte – osemnajst let, ni bilo potrebno rešiti te vezi na sobotni dan?" 17 Ko je to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa množica pa se je veselila vseh veličastnih reči, ki jih je delal.

 (Lk 13,10-17)

Pravilna raba sobote je bil pogost razlog za Jezusov prepir z njegovimi nasprotniki. V zgornjem odlomku imamo opravka z enim od takih dogodkov.

Kot je razvidno iz Lk 13,11, je imela sključenost žene, ki je bila prisotna v shodnici, duhovni vzrok. Zanimivo je, da ženska sploh ni prosila Jezusa, da bi jo ozdravil, ampak je to naredil na lastno pobudo. Njena bolezen je trajala dolgih osemnajst let, naš Gospod pa jo je odpravil v trenutku, kar kaže na njegovo božansko moč, ki jo je posedoval. Znotraj občestva, zbranega v shodnici, pa je bilo tudi nekaj njegovih nasprotnikov.

Vsaka shodnica ali sinagoga je imela predstojnika, ki je določal red pri bogoslužju ter osebe, ki so brale iz Svetega pisma in tiste, ki so vodili občestvo v molitvi. Predstojnik iz Lk 13,14 se je razjezil, ker je naš Gospod žensko ozdravil na sobotni dan. Res je, da je bil sobotni počitek določen z Božjo zapovedjo, toda rabini so s svojim izročilom to zapoved  do skrajnosti zapletli. Na kratko poglejmo, kaj je izročilo. Rabini so trdili, da je Mojzes poleg pisane postave, zapisane v Tori (Mojzesovih knjigah), prejel tudi ustno postavo in jo izročil naprej. Ta tako imenovana ustna postava, ki se je je nabralo za nekaj tisoč strani, je bila nekaj stoletij po Kristusu zbrana v Talmudu. V Kristusovem času se je temu reklo "izročilo starih" (cff. Mt 15,2. Mr 7,5). Tu torej ni šlo za eno od 513 zapovedi iz Tore, ampak za rabinsko iznajdbo. Naš Gospod je odločno nasprotoval tovrstnim inovacijam! Predstojniku shodnice je ostro odgovoril in označil njega ter druge preurejevalce postave za hinavce. Njihovo razumevanje postave je dopuščalo, da so smeli ob sobotah gnati napajat živino, kar je čisto logično, ni pa dovoljevalo ozdravljanja ljudi, kar je nelogično. Po njihovi logiki je imela živina prednost pred ljudmi. S to primerjavo je dodobra osramotil nasprotnike, drugi pa so se veselili njegovih del. 

Tudi sodobni krščanski svet ni imun pred dodajanjem ali kreativnim preoblikovanjem zapovedi. V nekaterih konservativnih denominacijah učijo, da kristjan ne bi smel piti vina in drugih alkoholnih pijač in so iz tega razvili celo znanost v slogu precejanja komarjev (cf. Mt 23,24). Nekateri trdijo, da kristjan ne sme kaditi. Potem so tu nasprotniki pitja kave. Imamo tudi različne kombinacije prej naštetih. Ampak vse to ni nič drugega kot dodajanje postavi, podobno kot so to počeli rabini. Še hujše stvari se dogajajo v liberalnih denominacijah, ki so popolnoma redefinirale krščanski nauk in etiko. Če prvi s svojo pretirano strogostjo marsikoga odbijajo, pa ti drugi vlečejo svoje ljudi v pogubo.

Jezus je ob svojem prvem prihodu ozdravljal, pri čemer se ni oziral na dneve v tednu. Toda telesno ozdravljanje ni bila njegova glavna naloga. Na svet je prišel predvsem zato, da bi  reševal grešnike pred večnim pogubljenjem. Pri tem se ne ozira na to, kako globoko je kdo v grehu, kajti po naravi smo vsi dovolj  grešni, da si ne zaslužimo nebes. On nam je s svojo smrtjo na križu in vstajenjem prislužil večno odrešenje in ga daje vsem, ki se nanj zanašajo.

Ali se zanašaš na Jezusa Kristusa?