Je, ali ni?

Janez pa je v ječi slišal o Mesijevih delih in mu je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, 3 rekel: "Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?" 4 Jezus jim je odgovoril in dejal: "Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: 5 slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; 6 in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj." 7 Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: "Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? 8 Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, v mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se v mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. 9 Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. 10 Ta je tisti, o katerem je pisano: 

Glej, jaz pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj." 

(Jn 11,1-10)

Ob branju zgornjega odlomka sem se spomnil  zgodbe, za katero  ne vem, ali je resnična, vsekakor pa je zelo poučna.  Neki mlad Jud je začel obiskovati krščansko cerkev, v kateri je seveda veliko slišal o Jezusu. Potem je šel k svojemu rabinu in ga vprašal, kakšna je razlika med Mesijem, ki ga pričakujejo Judje in med krščanskim Mesijem. Rabin mu je odgovoril: "Naš Mesija še ni prišel, Mesija kristjanov ali Kristus pa je že prišel." Nato ga je fant vprašal: "Ali bo naš Mesija delal večja dela kot Jezus?"  Rabinu je na to zmanjkalo besedila... 

Toda dvom o Jezusu nas ne sme čuditi, saj so v določenih trenutkih celo njegovi najbližji podvomili vanj.  Gospodov bratranec Janez Krstnik se je zaradi svojih izjav na račun Heroda Antipa, ki bi jim danes rekli politično nekorektne in sodijo na področje  verbalnega delikta, znašel v ječi. Ob tej priložnosti je podvomil v Jezusovo mesijansko poslanstvo.  Razmišljal je približno takole: "Če je ta človek res Mesija, zakaj me ne reši iz ječe? Zakaj dopušča, da me bodo obglavili? Tu nekaj ne more biti v redu." Zato je poslal dva učenca k Jezusu z vprašanjem: "Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?" (Mt 11,2-10) 

Gre za vprašanje, ki se v različnih oblikah pojavljajo tudi danes. Kdo je sploh ta Jezus? Zakaj ni Bog poslal Odrešenika že prej, zakaj je tako dolgo odlašal? Zakaj se Jezus še ni vrnil? Ali je bil ta Jezus res Mesija ali nekaj drugega? Zakaj Bog dopušča, da njegovi ljudje še danes trpijo v različnih delih sveta in so  ponekod preganjani, kot je bil preganjan  Janez Krstnik? Ali ni morda vse skupaj samo zabloda ali celo vlečenje za nos? 

Jezus je Janezovim odposlancem odgovoril: "Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite:  slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni (cf. Iz 26,19.29,18. 35,5.6. 42,7.18. 53,4.), ubogim se oznanja evangelij (cf. Iz 61,1)  in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj." (Mt 11,4b-6) S prostim  navajanjem iz knjige preroka Izaija in z dejstvom, da so se  na njem uresničevale (in uresničile) te prerokbe, je naš Gospod sporočil Janezu, da je pravi ter resnični Mesija in naj ne čaka drugega.

Janezu je bila, kot zadnjemu preroku Stare zaveze, mesijanska prihodnost zgolj megleno poznana. Sam Jezus je o njem rekel: "Ta je tisti, o katerem je pisano: 

Glej, jaz pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, 

ki bo pripravil tvojo pot pred teboj." (Mt 11,10)

Janez Krstnik se je sicer zavedal, da je Mesijev predhodnik, a si je Mesija drugače predstavljal, zato je podvomil.  Ravno zato  ga je Gospod blago opomnil z besedami: "Blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj." (Mt 11,6) Tudi večina pripadnikov judovskega izvoljenega Božjega ljudstva še danes drugače razmišlja o Mesiju, zato še vedno čakajo nanj in se spotikajo ob pravem Mesiju, kar izpričujejo njihovi talmudski spisi.

Jezusov blagi opomin ne velja le Janezu, ampak vsem, ki jim  Jezus  kot Mesija ali Kristus iz kateregakoli razloga ni všeč. Za ene je pretrd, za druge premehak, za nekatere prezgoden, za druge prepozen,  za nekoga preveč enostaven, za drugega preveč zapleten, spet za koga tretjega  popolnoma nestvaren...  Toda, Bog ima svoj način delovanja, svoj urnik in svoje odločitve. On ni odvisen od nobene ustvarjene stvari, ampak  je glede vsega  suveren. Zato pravi po besedah preroka Izaija:
"To vaše sprevračanje!

Mar je lončar cenjen kakor glina,

da bi mogel izdelek reči o izdelovalcu:

'Ni me izdelal,'

ali lonec reči lončarju:

'Ničesar ne razume.'"  (Iz 29,16)

Dejstvo je, da umrljivi človek ne more odločati o tem, kakšen naj bo Bog in kako naj ravna, razen če si ga ne ustvari po svoji podobi, toda v tem primeru nima opravka z Bogom, ampak z malikom.  To je približno tako, kot bi izdelek iz zgornjega navedka hotel odločati o tem, kakšen naj bo izdelovalec.

Živimo v času milosti, ki je bolj dostopna kot v Janezovem času, saj je evangelij, ki je bil takrat še vedno skrit v sencah in predpodobah, sedaj v polnosti razodet. Bistvo evangelija pa je: "On [Kristus, op. Diz.] je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja". (Rim 4,25)  Apostol Peter je rekel: "[P]o njem [po Kristusu, op. Diz.] se vam oznanja odpuščanje grehov.  In vsak, kdor veruje, dobi v njem opravičenje od vsega, od česar niste mogli dobiti opravičenja v Mojzesovi postavi." (Apd 13,38) Pa ne le v Mojzesovi, ampak v katerikoli postavi!  Kristus je naše opravičenje. 

Ali veruješ vanj, mu zaupaš, se nanj zanašaš in si (posledično) med opravičenimi?