Pogled na iztekajoče se leto

" Toda kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost." (Rim 5,20b)

V letošnjem prestopnem letu sem na tem blogu ali spletniku objavil 366 takšnih in drugačnih sestavkov, torej v povprečju po enega na mesec. Februarja, ki je imel letos 29 dni, sem imel 29 objav, sem pa zato v marcu objavljal trideset krat, v aprilu in juniju devetindvajset krat, v septembru pa enaintridesetkrat. Največkrat sem objavljal prevode izrekov različnih teologov, pri čemer se je zgodilo, da sem tu in tam kakšen izrek prevedel in objavil na novo, kar sem opazil, ko je bilo že prepozno. Dogajalo se je tudi, da se prevodi niso dobesedno ujemali, so se pa zato po smislu. Ko sem pozneje prebiral objavljene izreke, sem ugotovil, da bi se dala  s stališča stavčne skladnje marsikatera misel bolje prevesti, toda bilo je prepozno. Upokojenci se tako in tako izgovarjamo, da imamo vedno premalo časa, iskanje izrekov, ustreznih ilustracij in prevajanje pa tudi zahteva svoj čas, potem se pač zgodi, kar se zgodi. Naj mi bo odpuščeno! Mi pa letos, za razliko od lanskega leta, cenzorji niso zaklenili nobene objave, s katero bi se pregrešil zoper njihove ohlapne zapovedi in prepovedi (primer iz l. 2022). 

Svet ob vsakem novem letu pričakuje, da bo novo leto prineslo kaj boljšega: konec vojn, mir, blaginjo, zdravje, več tega in manj onega, potem pa se naslednje leto vaja ponavlja. V letošnjem letu še vedno divja vojna v Sveti deželi in v širšem okolju Bližnjega vzhoda, druga vojna divja na vzhodu Evrope v Ukrajini, priča smo terorističnim napadom, kot je bil tisti pred božičem v Magdeburgu, na olimpijskih igrah so se norčevali iz krščanstva, mediji še vedno izkrivljajo resnico, državna zdravstvena blagajna plačuje luksuz spreminjanja spola, ni pa denarja za nujne operacije,  propagira se herodovsko pobijanje v maternicah itn. itn. 

Preganjanje kristjanov je bilo tudi v tem letu prisotno v velikem delu sveta. 365 milijonov kristjanov je trpelo zaradi preganjanja in diskriminacije. V tem letu je bilo zaradi vere umorjeno 4998 kristjanov, v 14766 primerih so bile napadene cerkve in lastnina kristjanov, zaprtih je bilo 4125 kristjanov, 295.125 pa kristjanov je bilo preseljenih. (Vir: Open Doors)

Pričujoči zemljevid (vir: Open Doors) nam prikazuje nivoje preganjanja. To leto se nobena od vključenih držav ne uvršča v skupino, kjer imajo "samo" visok nivo preganjanja. V vseh je prisoten  zelo ali ekstremno visok nivo preganjanja. Razlogi za preganjanje so različni, pač odvisno od sistema, religije, korupcije in podobno. Sem sodijo države s komunističnimi režimi (Severna Koreja), islamske države (skoraj ni islamske države, kjer kristjani ne bi bili deležni preganjanja ali diskriminacije), nacionalizem, povezan z religijo (Indija, Mjanmar...), države s paranoidnimi diktatorskimi režimi (Bangladeš, Nikaragva, Turkmenistan...) in države z mamilarskimi tolpami (Kolumbija, Mehika). Več o tem lahko preverite na spletnih straneh Open Doors. 

Svet si po eni strani želi miru in pravičnosti, po drugi pa tega ni zmožen. Rimski komediograf Terencij pravi: "Človek sem, nič človeškega mi ni tuje." Mož je imel zelo prav. Ker je greh nekaj zelo človeškega, nam žal nikakor ni tuj. Je kot strup, ki  po zaužitju odpotuje po celem telesu. Greh ljudem onemogoča življenje v miru in pravičnosti. Proti njemu ni nihče imun. Toda, kot pravi Pavel v zgoraj citiranem odlomku iz Pisma Rimljanom, da se je tam, kjer se je pomnožil greh, milost še veliko bolj pomnožila. (cf. Rim 5,20b)  Spreobrnjenja se namreč dogajajo tudi tam, kjer so krščanstvu izrazito sovražni in  kristjane preganjajo. Bog deluje takrat, ko on hoče in tam, kjer on hoče. Nobena sila se mu ne more upreti. A. W. Pink je zapisal: "Nedvomno je pred nami kriza sveta in ljudje so  vznemirjeni.  Toda ne Bog. Zanj ni presenečenj.  Ne izzove ga nobeno izredno stanje, saj je on tisti, 'ki vse uresničuje po sklepu svoje volje.' (Ef 1,11)"  Ker Bog ni vznemirjen zaradi krize sveta, se tudi kristjanu ni treba vznemirjati, vznemirjenje  lahko prepušča svetu. To ne pomeni, da bi moral ostati pasiven, kajti še vedno veljajo besede C. S. Lewisa:  "Kristjani, ki so največ storili za ta svet, so tisti, ki so največ razmišljali o prihodnjem svetu. Odkar so začeli kristjani manj razmišljati o prihodnjem svetu, so postali manj učinkoviti v tem. Meri na nebesa in dobil boš zemljo, meri na zemljo in dobil ne boš ničesar od obojega."  Kristjani, ki naj bi bili sol zemlje, kot pravi Jezus, so v velikem delu sveta, predvsem na Zahodu, izgubili slanost in so postali nekoristni (cf. Mt 5,13). Gre za slanost, ki ohranja svet, saj je sol najstarejši konzervans. Družba je podvržena neki vrsti entropije, saj v njej ni soglasja o tem, kaj je prav in kaj narobe. Kar je danes narobe, lahko jutri večina, ki ima kvorum,  uzakoni za prav. Kristjani naj bi s svojim delovanjem preprečevali trende, ki peljejo v destrukcijo. 

Sv. apostol Peter pravi: "Nastopa namreč čas, da se sodba začne v Božji hiši. Če pa se začne najprej pri nas, kakšen bo šele konec tistih, ki se ne pokoravajo Božjemu evangeliju! (1Pt 4,17)" Zato zvesti del Kristusove cerkve poziva svet k spreobrnjenju in mu prinaša evangelij, ki pravi, da je Kristus prišel na svet, da bi se svet po njem rešil (cf. Jn 3,17), da je bil  "izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja," (Rim 4,25) in da zagotavlja vsem, ki vanj verujejo in se vanj zanašajo, večno življenje (cf. Jn 3,16). Bogu hvala za to!