Štefan pa je poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici, 56 in rekel: "Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici!" 57 Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nadenj. 58 Pahnili so ga iz mesta in ga kamnali. In priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel. 59 In kamnali so Štefana. Ta pa je molil in govoril: "Gospod Jezus, sprejmi mojega duha!" 60 Nato je pokleknil in zaklical z močnim glasom: "Gospod, ne prištevaj jim tega greha!" Ko je to rekel, je zaspal. (Apd 7,55-60)
Giovanni Battista Lucini: Mučeništvo sv. Štefana. Vir slike: Wikipedia
Božični prazniki delujejo nadvse prisrčno in očarljivo, zato ni čudno, da so pri srcu celo Japoncem, čeprav je tam le 1,5% prebivalstva krščanske vere. Ameriški pridigar A. W. Tozer je v zvezi z božičem napisal naslednje:
"Zdi se čudno, da je toliko ljudi navdušenih nad božičem, a se jih tako veliko zaustavi, da bi se poglobili v njegov pomen. Mislim pa, da je ta čuden pojav v skladu s človeško navado, da poveličuje trivialnosti, zanemarja pa bolj pomembne stvari."
Res je, stvari velikokrat ostajajo pri okrašenih smrekah, lučkah, nakupih in obdarovanjih, na kar nismo niti kristjani povsem imuni. Najbrž je cerkev zato, da bi razblinila sentimentalno božično vzdušje, na drugi dan božiča določila praznik prvega krščanskega mučenca, diakona Štefana. Kakor nas življenjski ritem pogosto vodi navzgor in navzdol, tako tudi cerkvi sledijo lepim časom hudi časi. Ob rojstvu našega Gospoda so se odprla nebesa: "In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: 'Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.'" (Lk 2,13.14) Podobno se je zgodilo, ko je nahujskana drhal kamenjala Štefana, vendar na tem mestu vir ne govori nič o angelskem petju.
Dan po božiču nam upravičeno razblini božično romantiko. Podobno je bilo, ko se je po Gospodovem vstajenju in ob binkoštih okoli leta 30 v Jeruzalemu rodila cerkev. Začetnim uspehom in spreobrnjenjem je sledilo preganjanje, cerkev pa je dobila svojega prvega mučenca. Štefan je, enako kot njegov Gospod, prosil za svoje ubijalce. Za razliko od Jezusa, ki je umrl zapuščen od Boga, je on uzrl odprta nebesa, kjer ga je čakalo poveličanje. Jezus je ob neki priložnosti rekel učencem: "Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi" (Mr 8,34b-36) Štefan je bil eden tistih, ki je rešil svoje življenje in ga ohranil za večnost v Božjem kraljestvu. Križa si nihče ne želi. Tudi naš Gospod si ga ni želel, kar dokazuje njegova agonija v getsemanskem vrtu. Toda križ je sestavni del našega vsakdana in je pri nekaterih videti tako, pri drugih drugače. Mislim, da od Štefanovega časa v zgodovini ni bilo obdobja, v katerem kristjani niso bili vsaj v določenem delu sveta deležni preganjanja. Jezus nam ni obljubljal "najboljšega življenja tukaj in zdaj", kot to počnejo sodobni lažnivi preroki, ampak prav nasprotno: "Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: 'Služabnik ni večji kot njegov gospodar.' Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše." (Jn 15,20) Tudi danes imamo na svetu kristjane, ki so, podobno kot Štefan, deležni hudega preganjanja, o čemer beremo in slišimo, seveda bolj poredkoma v večinskih medijih, ki po navadi prikrivajo ali izkrivljajo resnico. Molčijo o tem, da so kristjani danes najbolj preganjana verska skupina na svetu, ali pa v duhu vsegliharstva zavajajo, češ, tudi drugi so danes preganjani. Človekova padla narava se ni v tisočletjih prav nič spremenila. Nekateri mislijo, podobno kot Štefanovi ubijalci, da s preganjanjem in ubijanjem opravljajo Božje delo, v resnici pa služijo Satanu.
Toda Božja pota so res čudna in nenavadna. Eden od tistih, ki so sodelovali pri Štefanovem umoru je bil mladi Savel. Ni sicer metal kamenja v žrtev, ampak je varoval oblačila storilcev. Toda pri vsakem zločinu je kriv tako tisti, ki je bil neposredni storilec, kot tisti, ki je stal na straži, ali pa kot Savel igral garderoberja. Toda ravno tega človeka je pozneje Bog na poti v Damask popolnoma preusmeril in obilno uporabil za svoje delo, ki ga je kot Pavel, najmanjši med apostoli Jezusa Kristusa (cf. 1Kor 15,9), zapečatil z mučeniško smrtjo.
Jezus svojim učencem ni zagotovil lagodnega življenja, jim pa zato zagotavlja delež v svojem kraljestvu. On nas je prišel spravit z Bogom. Utelesil se je, za nas je na zemlji živel popolno življenje v poslušnosti, s svojim križem nas je odrešil greha, njegovo vstajenje pa je jamstvo našega opravičenja. Da, nebesa so odprta za vsakega, ki trdno zaupa vanj in se zanaša na njega
Toda Božja pota so res čudna in nenavadna. Eden od tistih, ki so sodelovali pri Štefanovem umoru je bil mladi Savel. Ni sicer metal kamenja v žrtev, ampak je varoval oblačila storilcev. Toda pri vsakem zločinu je kriv tako tisti, ki je bil neposredni storilec, kot tisti, ki je stal na straži, ali pa kot Savel igral garderoberja. Toda ravno tega človeka je pozneje Bog na poti v Damask popolnoma preusmeril in obilno uporabil za svoje delo, ki ga je kot Pavel, najmanjši med apostoli Jezusa Kristusa (cf. 1Kor 15,9), zapečatil z mučeniško smrtjo.
Jezus svojim učencem ni zagotovil lagodnega življenja, jim pa zato zagotavlja delež v svojem kraljestvu. On nas je prišel spravit z Bogom. Utelesil se je, za nas je na zemlji živel popolno življenje v poslušnosti, s svojim križem nas je odrešil greha, njegovo vstajenje pa je jamstvo našega opravičenja. Da, nebesa so odprta za vsakega, ki trdno zaupa vanj in se zanaša na njega
Ni komentarjev:
Objavite komentar