Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. Poslal je svoje ljudi in dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, po času, kakor ga je skrbno poizvedel od modrih. (Mt 2,16)
V božičnem času je še en senčni dan, ki kvari božično idilo. To je dan, ko se spominjamo otrok, ki jih je dal pomoriti trinoški kralj Herod. Jezusov prihod na svet je bil zaznamovan s prepevanjem "Slava Bogu na višavah," angelskih zborov, a tudi peklenske sile ob tem dogodku niso obmirovale, ampak so si za svoje orodje izbrale kralja Heroda, ko je le-ta izvedel od modrih, da se je rodil judovski kralj.
Herod, ki ni bil Jud, ampak Idumejec, se je ustrašil za prestol, zato se je hotel znebiti nadležne konkurence. V upanju, da bo med žrtvami tudi Jezus, je dal pomoriti betlehemske dečke, ki so bili stari dve leti in manj. Ta dogodek ne sovpada s časom tik po Kristusovem rojstvu, ampak se je zgodil nekaj kasneje, morda leto ali dve. Ker je bil Jožef na nadnaravni način opozorjen na to, kaj se pripravlja, se je skupaj z Marijo in otrokom Jezusom umaknil v Egipt.
Nedolžni otroci, ki so bili žrtvovani namesto Jezusa, so predpodoba Jezusove žrtve, ki se je zgodila malo več kot trideset let pozneje. Jezus je s to svojo enkratno žrtvijo na golgotskem križu naredil nje in vse, ki vanj verujejo, primerne za nebeško kraljestvo. Zgodba nedolžnih otrok se pojavlja skozi celotno zgodovino. Pomori otrok žal tudi danes niso nobena izjema. Če to stvar v kakšnih "barbarskih" deželah še vedno počnejo s hladnim ali strelnim orožjem, se v razvitem svetu taisto dogaja v navidezno brezmadežnem in sterilnem okolju bolnišnic, čemur evfemistično pravijo "možnost izbire", oziroma "pravica do varnega in dostopnega splava", kot temu pravi nek obskurni samooklicani inštitut, ki deluje v naši državi. Potem so tu osebe, ki ne jedo nobene hrane živalskega izvora, da ne bi kakor koli prizadele ubogih živali, obenem pa na ves glas propagirajo splav. Herodovstvo v vseh svojih pojavnih oblikah je torej na žalost še danes aktualno. Hudič sovraži človeka, zato si ga preko svojih orodij, tudi takih, ki se imenujejo homines sapientes, prizadeva uničiti vse od spočetja naprej.
Toda ne glede na zgoraj zapisano je naš Gospod Jezus Kristus rekel: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil." (Jn 3,17) To je bil namen njegovega prihoda na svet. Božična idila je lepa stvar, vendar jo je dobro malo uravnovesiti. Nemški teolog Dietrich Bonhoeffer, ki je bil žrtev nacionalsocialističnega režima, je zapisal:
"Jezus Kristus je živel sredi svojih sovražnikov. Na koncu so ga zapustili vsi učenci. Popolnoma sam, obdan od zločincev in posmehljivcev, je visel na križu. Ravno zato je tudi prišel, da Božjim sovražnikom prinese mir." *Mi vsi smo (bili) v skladu s svojo padlo človeško naravo Božji sovražniki. Tu ni izjem. A Jezus prinaša resnični mir in rešuje vse, ki se nanj zanesejo in vanj verujejo. Vse takšne, brez izjeme. To je več vredno kot božična idila.
Ali zaupaš Jezusu in se zanašaš nanj ter na njegovo odrešenjsko delo?
*Dietrich Bonhoeffer, Zajednički život, Izvori, Zagreb-Osijek,1987. S. 17. Poslovenil Dizma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar