Obsojen na svobodno voljo

Vnuk prevajalca Svetega pisma obišče Slovenijo

Vir slike: SvDS

Pavel Chráska je vnuk češkega kristjana Antonina Chráska,  ki je pred prvo svetovno vojno  prevedel celotno Sveto pismo v slovenščino. Gre za drugi (in zaenkrat žal zadnji) protestantski prevod Biblije v naš jezik, ki je izšel leta 1914 in bil potem še večkrat ponatisnjen. 

V tem mesecu bo  Pavel Chráska, ki je upokojeni doktor fizike in pridigar v češki evangelijski cerkvi, obiskal Slovenijo in govoril pri bogoslužju v naslednjih evangelijskih cerkvah: 

• V nedeljo, 13. 9., ob 18h, v Evangelijski krščanski cerkvi v Ljubljani, na Rakovniški ulici 6.
• V soboto, 19. 9., ob 17h, na skupnem bogoslužju evangelijskih cerkvá v Ljubljani, v Antonovem domu na Tržaški cesti 85.
• V nedeljo, 20. 9., ob 10h, v Evangelijski cerkvi Dobrega pastirja v Novem mestu, na Trdinovi ulici 27.

Pavel Chráska nas bo nagovoril iz Biblije, obenem pa tudi spregovoril o svojem dedu. Zato ste na omenjena bogoslužja vabljeni vsi, ki vam je blizu Chráskov prevod Svetega pisma!

Vir: Svetopisemska družba Slovenije>>>

Po Marijinih stopinjah

Zavezna teologija

Teolog R. Scott Clark je v intervjuju na povezavi razložil nekatere pojme, povezane z zavezno teologijo, kot so: zaveza, zaveza del, zaveza milosti itn. Pojasnil je tudi, da nova zaveza niti ni tako nova, kot bi si mislili, saj gre pri njej v bistvu za podaljšek zaveze z Abrahamom.  Proti koncu intervjuja se je lotil še dispenzacionalistične teologije, za katero je središče  Svetega pisma bolj zgodovina Izraela kot  Jezus Kristus... 

Priporočam, da  mirno preskočite prvih 18 minut, ker se intervju s Scottom Clarkom začne približno na tistem mestu. 

Dostop do intervjuja na spletni strani The Reformed Pubcast >>>

Kaj nas učijo modrostne knjige SZ

Psalmi nas učijo, kako častiti Boga,

Pregovori, kako se obnašati,

Job, kako trpeti,

Visoka pesem, kako ljubiti

in Pridigar, kako živeti.

(J. I. Packer)

Dobro povedano

Gospa na sliki je  v cerkvi rekla naslednje: "Ko ti hudič pozvoni, mu povej: 'Ne, jaz sem Božji otrok! Imaš napačno številko!'"

Praktična teologija je lahko zelo preprosta. 

Dostop do vira >>

Verujem, pomagaj moji neveri!

Dečkov oče je takoj na ves glas rekel: "Verujem, pomagaj moji neveri!" (Mr 9, 24)

Zgornja vrstica je potegnjena iz širšega konteksta, ki pripoveduje o tem, kako je Jezus ozdravil božjastnega dečka, dogodek pa je opisan v Evangeliju po Marku 9,14-29. 

Kot lahko razberemo iz celote, v opisanem primeru ni šlo le za resno psihično težavo, ampak je imela bolezen duhovno ozadje. Zla in uničujoča duhovna sila je bila tako trdovratna, da je tudi Jezusovi učenci niso mogli izgnati iz dečka. Ko je dečkov  oče Jezusu pripovedoval o poteku bolezni, je na koncu zaprosil Gospoda: "Toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!" (Mr 14,22b) Jezus je bil tako rekoč njegovo zadnje upanje. Toda ta mu je na te besede odgovoril: "Glede tega 'če moreš' pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje." (ibid. v. 23b)  On ni rekel: "Kdor ne veruje, ne more ozdraveti,"  ampak, da je vse mogoče tistemu, ki veruje. Pred časom smo lahko na tem spletniku prebrali o primeru, ko je Jezus ozdravil nekega človeka, v kopeli Betezda, ki ni  kazal znakov vere, saj Jezusa sploh ni poznal. Gospod je suveren, on lahko ozdravi vsakogar, vse pa je mogoče tistemu, ki veruje. Dečkov oče je nato iskreno izpovedal svojo šibkost, ko je rekel: "Verujem, pomagaj moji neveri!" (ibid. 24b) V nadaljevanju je Jezus izgnal duha in deček je ozdravel.

Vera, ki jo imamo, ni nekaj konstantnega.  Ko gremo skozi določene preizkušnje, se nam zazdi, kot da nam je je zmanjkalo. Mnogokrat si zaželimo: "O, da bi imel več vere!"  V preizkušnjah preradi pozabljamo, da je v takih trenutkih manj pomembna kvantiteta naše vere, kot to, da imamo mogočnega Odrešenika. Mož, o katerem govori zgoraj omenjeni odlomek, je prosil Jezusa: "Verujem, pomagaj moji neveri!"  Jezus je njegovi neveri pomagal tako, da je izpolnil moževo predhodno prošnjo za pomoč. Kadar hodimo v duhu po globeli smrtne sence (cf. Ps 23,4), je prav, da zavpijemo: "Verujem, pomagaj moji neveri!" Morda imamo šibko vero, vsekakor pa imamo Odrešenika, ki je močan in mogočen. Apostol Janez je napisal naslednjo spodbudno misel: "Otroci, vi ste od Boga in ste jih premagali, ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu." (1Jn 4,4) Martin Luther pa nam daje moder nasvet za temne trenutke:

Ko ti torej hudič vrže v obraz tvoje grehe  in razglasi, da si zaslužiš smrt in pekel, mu povej tole: "Priznam, da si zaslužim smrt in pekel, pa kaj? Toda poznam Njega, ki je trpel in  namesto mene opravil zadostitev. Njegovo ime je Jezus Kristus, Božji Sin, in kjer je On, tam bom tudi jaz!"

Preprosto zavedanje tega, da je Kristus, ki je v nas (cf. Kol 1,27), močnejši od vseh peklenskih sil, in da bomo tam, kjer je On, nam da moč, da zdržimo v stiskah in skušnjavah.  Lahko tudi  uporabimo tako ali podobno prošnjo: "Verujem, Gospod, pomagaj moji neveri!"*  Ne glede na takšne ali drugačne dimenzije naše vere je najpomembnejše to, da imamo mogočnega Odrešenika. 


*po Chráskovem prevodu, ki pravi: "Verujem, Gospod, pomagaj neveri moji!"

Usmiljenje in milost

Zemljevid verstev na Kitajskem

Zgornji zemljevid nam prikazuje razporeditev prevladujočih verstev po posameznih okrožjih LR Kitajske. Ob njem bo najbrž marsikdo presenečen.

KLIK za dostop do vira >>>