Naslov, ki sem ga izbral za ta prispevek je navedek iz znamenitega Jezusovega govora ali pridige na gori in se nahaja v Matejevem evangeliju 5, 44. Celoten kontekst te kratke zapovedi najdemo na
tej povezavi (cf. Mt 5,43-48). Gre za eno manj razumljenih zapovedi, poleg tega sodi tudi v skupino zapovedi, ki so videti nadvse nepraktične in zdi se, da nimajo nobene zveze z realnim življenjem ljudi. Tako vsaj meni svet, a tudi mnogi, ki se imajo za kristjane.
Ena od takih "nepraktičnih" zapovedi je tudi tale:
"Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta." (Mt 5, 38-42) Zapoved ljubezni do sovražnikov je pravzaprav organsko nadaljevanje zapovedi nemaščevanja nad sovražniki. Kakorkoli je ta zapoved komu videti nepraktična, je v bistvu zelo uporabna, saj se pri njenem izpolnjevanju pretrga veriga maščevanja, oziroma večno podajanje žogice maščevanja dveh razžaljenih strani.
Zadnjič sem mimogrede našel na internetu življenjsko zgodbo pastorja Uweja Holmerja. Na internetu sem poiskal še več podatkov o njem, tako da sem si lahko o njem in njegovem delu ustvaril ustrezno podobo.
Pastor Uwe Holmer je živel v Nemški demokratični republiki, ki je bila državna tvorba pod nadzorom Sovjetske zveze. Kot podeželski župnik v Loissowu na Mecklenburškem je doživel prisilno kolektivizacijo. Pozneje je služboval v Lobetalu na Brandenburškem. Osem njegovih otrok je vložilo na šolsko ministrstvo, ki ga je vodila Margot Honecker, prošnjo za študij na univerzi, a so vsi po vrsti prejeli negativen odgovor. In to brez obrazložitve. Napaka je bila seveda v poklicu njihovega očeta. Farjev menda ne bomo podpirali, kajne?
Leta 1989 pa je doživel komunistični sistem v Vzhodni Nemčiji zlom. Generalni sekretar Enotne socialistične partije Nemčije in predsednik državnega sveta NDR Erich Honecker ter njegova žena Margot, ki je bila ministrica za šolstvo, sta izgubila vse funkcije, januarja 1990 pa so ju napodili iz luksuzne vile v
Wandlitzu in sta se znašla na cesti. Nekdanji partijski kolegi so reševali svoje glave in nihče ju več ni poznal. Pravzaprav so ju zelo dobro poznali Vzhodni Nemci in nemočna nekdanja mogočneža sta bila sedaj samo še predmet posmeha sodržavljanov. Ko sta bila Honeckerja na cesti, ju je vzel k sebi na stanovanje pastor Uwe Holmer. Prebivalci Lobetala so bili jezni na Uweja Holmerja, a on se ni oziral na to. Ni ga zanimalo javno mnenje, ampak Kristusovo mnenje o teh stvareh:
"Ljubíte svoje sovražnike... Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo." Pastor Uwe je dal Honeckerjevima izkusiti pristno Kristusovo ljubezen. Nekaj časa ste prebila pri njem, nakar je sledilo njuno dolgotrajno romanje, ki se je končalo s Honeckerjevo smrtjo v Čilu.
Uwe Holmer je torej živ dokaz, da ima lahko zapoved ljubezni do sovražnikov res veliko praktično vrednost. Seveda za tistega, ki jo izpolnjuje. To pa lahko dela le v moči Božje milosti. Nekdo je zapisal: "Vračati zlo za dobro je demonsko. Vračati dobro za dobro je človeško. Vračati dobro za zlo je božansko." Tako je vračal pastor Uwe.
Vračanje v čase, ko si še ni mogel vsakdo privoščiti knjige, se mi ne zdi najbolj smotrno. Ampak, knjižni založniki si danes radi in lahko privoščijo tudi takšne ekastravagantne podvige, da izdajo kakšno knjigo v slogu tistih davnih časov. Občutek, da imajo nekaj edinstvenega, bodo morda izkusili kupci, ki bodo plačali 2480 evrov za ekstravagantno opremljen izvod Svetega pisma, kot ga opisuje prispevek na RTV Slovenija. Zdi se mi, da gre za knjigo, ki jo imaš lahko predvsem za to, da se z njo hvališ pred drugimi, saj jo je škoda za kakršnokoli resno uporabo.
