Pomen zdravega nauka

Za Timoteja in efeško cerkev, prav tako pa tudi za nas, usposobljenost v zdravem nauku ni nekaj, kar bi mogli prezreti. Tu ni prostora za nevtralnost.

~Joe Cavazos

Vir: Modern Reformation, Vol. 26, No 1, January-February 2017, S. 33. Poslovenil Diz.

Kje je Božja cerkev?

Kjer koli opazimo, da se oznanja in posluša čista Božja beseda, tam brez dvoma obstaja Božja cerkev. 

~Jean Calvin 

Res, kakšen človek?

Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. 24 Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal. 25 Pristopili so k njemu, ga zbudili in rekli: "Gospod, reši nas! Izgubljeni smo!" 26 Dejal jim je: "Kaj se bojite, maloverni?" Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina. 27 Ljudje pa so se začudili in govorili: "Kakšen človek je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?"

 Ko je prišel na drugo stran, v Gadársko deželo, sta mu iz grobov prišla nasproti dva obsedenca. Bila sta tako divja, da nihče ni mogel mimo po tisti poti. 29 Zavpila sta in rekla: "Kaj imava s teboj, Božji Sin? Ali si nas prišel sèm pred časom mučit?" 30 Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj. 31 Demoni so ga prosili: "Če nas hočeš izgnati, nas pošlji v čredo svinj!" 32 Rekel jim je: "Pojdite!" Šli so torej ven in vstopili v svinje. In glej, vsa čreda svinj je planila po bregu v jezero in v vodi poginila. 33 Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in sporočili vse, tudi o obsedencih. 34 Vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev. (Mt 8,23-34)

Skeptiki vseh vrst in barv trdijo, da čudeži niso mogoči, ker so v nasprotju z naravnimi zakoni.  Za tiste, ki pripadajo materialističnemu svetovnemu nazoru, so čudeži res nekaj nemogočega, ker vsaj načeloma priznavajo le tisto, kar vidijo, slišijo, otipajo ali kako drugače (ob)čutijo.  Za nas, ki verujemo v Stvarnika in Vzdrževalca vesoljstva, ki je ustvaril tudi naravne zakone, po katerih se vse giba in ravna, čudeži niso problem. Vemo, da so čudeži nenaravni in v nasprotju z naravnimi zakoni, zato jim tudi pravimo čudeži. Verujemo pa tudi, da je Stvarnik naravnih zakonov zmožen te zakone za določen čas in na  mestih, ki jih sam določi, obiti, kakor je skladno z njegovo voljo.

V prvem delu našega odlomka so Jezus in učenci stopili v čoln, da bi se prepeljali čez Galilejsko jezero, ki je znano po nenadnih in močnih vetrovih, ki razburkajo jezero in naredijo visoke valove.  Tudi v našem besedilu imamo opravka s podobnim dogodkom. Valovi so že prekrivali čoln, učenci so postali panični, kar je povsem razumljivo, Jezus pa je mirno spal, kar najbrž ni tako samoumevno. Ko so ga prebudili, se jim ni zahvalil, ampak jih je  pograjal zaradi pomanjkanja vere. Bili so v prisotnosti Odrešenika, oni pa so kljub temu trepetali zaradi valov in viharja. Toda nikar jih ne obsojajmo, saj se tudi mi velikokrat znajdemo v težkih  situacijah,v katerih vidimo le problem, ne vidimo pa, da je Bog večji od našega problema. Nevera je torej tudi naš problem. Kakorkoli, Jezus ni ostal le pri graji, ampak je na kratko zapretil vetrovom in vihar je v hipu ponehal. Vsi so se začudili rekoč: "Le kakšen človek je to?" Učenci torej še niso v polnosti dojeli, s kom imajo opravka. Le Bog lahko na tak način pomiri valove in vihar:

"GOSPOD, Bog nad vojskami, kdo je kakor ti?

Mogočen si, GOSPOD, in tvoja zvestoba te obdaja.

Ti gospoduješ nad objestnostjo morja,

ko se vzdigujejo njegovi valovi, jih pomirjaš."  (Ps 89,9.10. Gl. tudi Pss 65,6-8. 107,23-30)

Jezus Kristus je torej s tem dejanjem dokazal svojo Božjo moč in da je tudi Gospodar narave. 

Drugi del naše perikope se dogaja na drugi strani Galilejskega jezera, kjer sta prišla Jezusu naproti dva obsedenca, ki sta živela po grobovih.  Tukaj  je moral Jezus  nastopiti  "proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam" (Ef 6,12). Srečanje z demoni je zadnja stvar, ki bi si jo morali želeti. Gre za padle angele, ki so pod Satanovim nadzorom.  Prisotnost Božjega Sina je bila za te duhovne sile grozno moteča, vedeli pa so tudi, da se je pojavila pred časom, ko naj bi nastopila. Zato so ga vprašali, če jih je prišel pred časom mučit. Demoni namreč vedo, da jih čakata v od Boga določenem času sodba in večna kazen. Ker niso prenesli Gospodove prisotnosti, so ga zaprosili, da jih nažene v  čredo svinj, ki se je pasla v bližini. Izpolnil je njihovo željo, čredo svinj, čreda pa se je nato zapodila v jezero. Od destruktivnih duhovnih sil česa manj uničujočega tudi ni bilo pričakovati. Usoda  svinj je predpodoba končne usode demonov v ognjenem jezeru (cf. Raz 20,10). Tri leta pozneje je Jezus s svojo smrtjo na križu in vstajenjem izvršil  prelomno zmago nad peklenskimi silami  (cf. Kol 2,12-15).

Prebivalci tistega območja, poganski Gadareni, seveda niso bili zadovoljni z razpletom dogodkov, ker so utrpeli materialno škodo.  Jezusa so prosili, naj odide. Tudi danes se mnogi ljudje, ki se kakor koli srečajo z Jezusom, obrnejo proč od njega. Z njim nočejo imeti opravka, ker mislijo, da  to prinaša izgubo v njihovem vsakdanjem življenju. Res je, Jezus prinaša izgubo. On odvzema greh, ki ljudemm ki so v stanju padle narave, pomeni tako rekoč vse (cf. Jn 1,35.36).  Po drugi strani daje večno življenje vsem, ki verujejo vanj (cf. Jn 3,16-18).

Ali veruješ vanj?

E-knjiga: Šest reči, ki jih niste vedeli o J. Calvinu

Na spodnji povezavi lahko prevzamete elektronsko knjigo z naslovom Six Things You Didn't Know About John Calvin (Šest reči, ki jih niste vedeli o Jeanu Calvinu), ki jo je napisal Davod Qaoud. V njej boste izvedeli več o tem vélikem, a pogosto napačno razumljenem reformatorju.

Dostop do e-knjige >>>

Ko je Biblija spet dobila pripadajoče mesto

Kakšno vlogo naj imata v cerkvi Sveto pismo in izročilo (tradicija)?  Je Sveto pismo končni in zadnji kriterij vere in nravnosti, ki se mu mora izročilo podrejati, ali gre za dva enakovredna vira razodetja? 

Dr. R. Scott Clark je v svojem predavanju opisal vlogo Svetega pisma v zgodnjem krščanskem obdobju, pa tudi, kako je cerkev postopoma   postavila svoje  ustno izročilo (tradicijo) na isto raven kot zapisano Božjo besedo in kako je reformacija s principom sola scriptura stvari spet postavila na svoje mesto.

Predavanje lahko slišite in/ali si ogledate na tej povezavi >>>

Nedoslednosti zagovornikov »pro-choice«

Ta konec tedna sem po družbenih omrežjih spremljal precej žolčno polemiko o (ne)pravici do splava (abortusa). Sprožil jo je zapis pravnika Andraža Terška v Dnevniku, ki sicer ni govoril o splavu, ampak o (ne) spoštovanju ustavnega reda. Med drugim je zapisal: »Izrazito nedemokratično je drugemu, ki javno nasprotuje splavu, odrekati pravico, da to počne. Ali mu celo očitati, da s tem, ko javno nasprotuje pravici do splava, krši pravico do splava. To je ne le nedemokratično in ne-umno, ampak tudi protiustavno, je očitno zanikanje njegove svobode izražanja.« A je bilo seveda dovolj, da se virtualno soočita pro-life in pro-choice. Gre pač za temo, pri kateri ni enotnega mnenja, kdaj se začne življenje: ali s spočetjem oziroma oploditvijo (pro-life) ali v trenutku rojstva (pro-choice). V tem kratkem zapisu ne mislim moralizirati, opozoril bi samo na nekaj nedoslednosti zagovornikov pro-choice.

Na prvo je opozoril že Teršak. Levičarji nasprotujejo kakršnikoli razpravi o tej temi, zagovornikom pro-life odrekajo pravico svobode govora, odrekajo jim pravico do javnega nasprotovanja splavu[...]

 Več na blogu Kavarna Hayek >>>

Kdo je suveren?

Izjava, da človekova svoboda omejuje Božjo suverenost, pomeni, da smo naredili človeka suverenega.

 ~ R. C. Sproul

Jezusov namen

Naš Gospod ni prišel učit ljudi, da so že Božji otroci, ampak s svojim delom odkupitve iz njih naredit Božje otroke.

~J. Grasham Machen

Kdor pride k Jezusu v veri, ne ostane praznih rok

 Ko je prišel z gore, so ga spremljale velike množice. 2 In glej, pristopil je gobavec, se poklonil pred njim do tal in rekel: "Gospod, če hočeš, me moreš očistiti." 3 Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: "Hočem, bodi očiščen!" In pri priči je bil očiščen gob.4 Nato mu je Jezus rekel: "Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje."

5 Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil 6 ter govoril: "Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi." 7 Jezus mu je rekel: "Pridem in ga ozdravim." 8 Stotnik pa mu je odgovoril: "Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 9 Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: 'Pojdi' in gre; in drugemu: 'Pridi' in pride; in svojemu služabniku: 'Stôri to' in stori." 10 Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem:

"Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere! 11 Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. 12 Sinovi kraljestva pa bodo vrženi ven v najzunanjejšo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi." 13 Stotniku pa je Jezus  rekel: "Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi!" In služabnik je ozdravel tisto uro.    (Mt 8,1-11)

Gobavost je bila v Jezusovem času velik problem. Pravzaprav je ta izraz tedaj pomenil več vrst kožnih bolezni, med katereimi so mnoge spadale med nalezljive. V skladu s starozavezno obredno postavo so gobavci veljali za nečiste, pa ne le oni, ampak tudi vsi, ki so se dotaknili take osebe.  Toda Jezus ob stiku z gobavcem ni postal nečist. Gobavec v zgornjem odlomku je veroval, da ga Jezus more očistiti njegove bolezni. Ne vemo sicer od kod ta njegova vera, morda je šlo za podoben primer kot pri Petru: "[T]ega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih." (Mt 16,17)  Zavedal se je namreč, da ga Jezus more očistiti, če le hoče. To zavedanje je vera. Ker je gobavec veroval,  je naš Gospod  preprosto iztegnil roko rekel: "Hočem, bodi očiščen!" in ga poslal, naj se v skladu s predpisi zglasi pri duhovniku z darom in izvrši vse, kar je bilo potrebno za očiščenje po Mojzesovi postavi.  

V nadaljevanju imamo drug primer vere. Rimski stotnik (centurio) je, kot že izraz pove, poveljeval enoti, ki je štela kakih sto mož. Iz Lukovega poročila izvemo, da je  stotnik pravzaprav poslal  k Jezusu odposlance s prošnjo, da bi ozdravil njegovega služabnika. Matej je, podobno kot tudi na drugih mestih,  izločil iz pripovedi stvari, ki so se mu zdele nebistvene.  Torej je v našem primeru povedal, kar je stotnik izrazil preko  odposlancev. Stotnik je bil pogan, ki  je vedel, da postane Jud, ki vstopi v hišo pogana, v skladu s svojimi predpisi, obredno nečist. Zato je o sebi rekel, da ni vreden, da bi Gospod stopil pod njegovo streho, obenem pa, da  za ozdravljenje služabnika zadostuje le Jezusova beseda. Stotnik je izrazil svojo vero v svojem  častniškem žargonu: kadar koli je namreč on, kot nadrejeni častnik, nekaj ukazal podrejenemu, je slednji moral to isto stvar nemudoma in vestno opraviti, skladno s predpisi. Če torej Jezus tako ukaže, potem mora bolezen nemudoma zapustiti  služabnika. Vedel je, da je Jezus resnični Mesija,  torej mu je bila dana vera. Jezus je pred svojimi spremljevalci pohvalil to veliko vero, ki jo je izrazil rimski stotnik, saj česa takega pri Izraelovih sinovih še ni doživel. Zato je svojim spremljevalcem povedal resnico, da bodo tisti iz poganskih ljudstev in narodov, ki se pozitivno odzovejo na Gospodovo sporočilo,  deležni skupaj s starozaveznimim očaki občestva v nebeškem kraljestvu, sinovi kraljestva  (tu so mišljeni Izraelci po poreklu), ki se nanj negativno odzovejo, pa bodo pogubljeni. 

Ob neki drugi priložnosti Jezus je rekel: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel." (Jn 6,37) Gobavec in rimski stotnik sta prišla k našemu Gospodu, in nista ostala praznih rok. Eden je prejel telesno zdravje, drugi ozdravljenje služabnika. Največji dar, ki ga lahko nekdo prejme od Jezusa, je večno življenje v Božjem kraljestvu. Kdor v tej veri pristopi k Jezusu, ga le-ta ne bo zavrgel. 

Si med tistimi, ki verujejo vanj?