Glavni hudičev trud

Satanov poglavitni trud je, tako kot nekoč v vrtu,  usmerjen v izkrivljeno predstavljanje Boga. 

~ Michael Reeves

O angelih

"Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih."                                                                                                                                (Mt 18,10)

Angelska bitja so od nekdaj burila domišljijo in jo še danes. Očitno je navdihnila tudi avtorja popevke I have a dream, ki jo je izvajala slavna švedska skupina ABBA, v slovenski priredbi pa jo je pod naslovom Angeli živijo  prepeval Edvin Fliser. Navdihovala pa so tudi mnoge umetnike, ki so angelska bitja upodabljali na slikah ali kot kipe. V tem sestavku bomo na kratko in jedrnato pogledali, kaj pravi svetopisemski nauk glede omenjenih bitij.

Naš Gospod Jezus Kristus nam v zgoraj citiranem odlomku iz Mt 18,10 pripoveduje o "malih", katerih angeli vedno gledajo obličje nebeškega Očeta. Izraz mali se v našem primeru ne nanaša na otroke, ampak na Kristusove učence, ki so v otroško zaupnem odnosu s svojim nebeškim Očetom. Na osnovi zgornje Jezusove izjave je  cerkev postopno izdelala doktrino, po kateri ima vsak človek svojega angela varuha. Več o tem malo pozneje. 

Angeli se  v Svetem pismu pojavljajo vse od 1. Mojzesove knjige do Razodetja. Izraz angel izhaja iz grškega angelos, kar pomeni isto, kot hebrejski  malak, torej (od)poslanca, ki prenaša sporočila.  Preko teh odposlancev Bog  na določen način upravlja svet.

Sveto pismo nam ničesar ne pove o natančnem izvoru angelov. O njih vemo, da so duhovna bitja, ki jih je ustvaril Bog, in da se od njega razlikujejo. Torej niso nikakršni bogovi ali polbogovi, ampak so ustvarjena duhovna bitja, ki so v službi Boga. Biblija nam daje tudi vedeti, da se je v določenem času del angelov uprl, tem sedaj pravimo hudobni duhovi ali demoni. Ta padla duhovna bitja sedaj vzdržujejo ves pokvarjeni red tega sveta. Sveto pismo tudi nikjer ne omenja točnega števila angelskih bitij, pove nam le, da jih je zelo veliko: "Tisočkrat tisoči," pravi prerok Daniel (7,10).

Izraz "GOSPODOV angel", kot se pojavlja  v Stari zavezi, ne označuje nujno Božjega odposlanca, ampak  včasih kar Boga samega (cf. 2Mz 3,1-6). Med Božjimi angeli obstaja določen red, ki se izraža skozi različne vrste angelskih bitij. Srednjeveška cerkev jih je natančno razdelila v posamezne vrste, oziroma v devet zborov, toda to je naredila brez trdne svetopisemske osnove. Mihael se  v Bibliji omenja kot nadangel (cf. Jud 1,9), med nadangele štejemo tudi Gabriela, poleg teh so omenjeni še kerubi (cf.1Krn 13,6. Iz 37,16) in serafi (cf. Iz 6,2), ki služijo pred Božjim prestolom. 

V Svetem pismu so angeli predvsem prinašalci sporočil določenim ljudem. V takih primerih so se prikazovali v telesni obliki. Upodabljanje angelov kot  krilatih bitij  v poženščeni podobi ni zasluga Svetega pisma, ampak je stvar domišljije. Angeli  tudi varujejo, a ne nujno v obliki angela varuha, ki naj bi ga imel vsak človek, kot si to predstavljajo  nekatere cerkve. Kralj David je v 34. psalmu zapisal:  "Angel GOSPODOV utrjuje tabor okrog tistih, ki se ga bojijo, da jih rešuje." (Ps 34,8).  Božja beseda ne govori, da bi imel vsak kristjan točno določenega stalnega angela varuha, toda angeli imajo na splošno tudi nalogo, da varujejo Božje otroke.

In še beseda o našem kontaktu z angeli. V predreformacijskih cerkvah, kot sta rimska in vzhodno pravoslavna, opravljajo različne molitve k angelom, npr. k nadangelu Mihaelu, angelom varuhom in podobno Te molitve so brez vsake svetopisemske osnove, oziroma so celo v nasprotju s tistim, kar uči Biblija. Poglejmo, kaj pravi o tem sv. Janez: 

Jaz, Janez, sem tisti, ki je slišal in videl vse to. In ko sem slišal in videl, sem padel pred noge angelu, ki mi je vse to razkazal, da bi ga molil. Toda rekel mi je: "Nikar! Služabnik sem, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki, in kakor tisti, ki ohranjajo besede te knjige: Boga môli!" (Raz 22,8.9)

Skoraj enak prizor srečamo v Raz 19,10. Angeli v resnici ne želijo, da k njim molimo, niti, da jim izkazujemo čast, ki pripada edino Bogu.  Sv. Pavel  piše: "Ne pustite, da vam vzame nagrado tak, ki se vdaja samoponiževanju in čaščenju angelov, ko vrta v svoja domnevna videnja in se brez vzroka napihuje v svojem mesenem umu." (Kol 2,18) Čaščenje angelov je torej po navadi povezano še z drugimi zlorabami, ki jih Sveto pismo ne odobrava. 

Angeli torej res živijo, kot poje Edvin Flisar, a  so malce, ali pa precej drugačni od splošne predstave o njih.  Vse je pač odvisno od pravilnosti predstave.

LITERATURA:
M. G. Easton, Illustrated Bible Dictionary, Braken Books, London 1989.

Zondervan Handbook to the Bible, Zondervan Publishing House, Grand Rapids MI 1999.

Gerald Bray, God is Love, a Biblical and Systematic Theology, Crossway, Wheaton IL 2012.

V križu

Poglejte, s kako velikimi črkami vam pišem s svojo roko. 12 Tisti, ki hočejo biti ugledni v mesu, vas silijo k temu, da bi se dali obrezati, in to samo zato, da ne bi bili preganjani zaradi Kristusovega križa. 13 Vendar se še sami obrezanci ne držijo postave, ampak hočejo, da se daste obrezati zato, da bi se hvalili z vašim mesom. 14 Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu. 15 Kajti niti obreza nič ne velja niti neobreza, ampak nova stvaritev. 16 Nad vsemi pa, ki bodo živeli po tem pravilu, bodita mir in usmiljenje, kakor tudi nad Božjim Izraelom.

  17 Zanaprej naj mi nihče ne povzroča nevšečnosti; jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu.

  18 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom, bratje! Amen.    (Gal 6,11-18)

Zgornji odlomek iz Nove zaveze je vzet iz Pavlovega pisma kristjanom, ki so živeli v provinci Galatíji, ki je ležala na območju današnje Turčije, vključno s sodobno turško prestolnico Ankaro. Pavla je vznemirilo dejstvo, da so Galačani pod vplivom določenih ljudi iz judovskih krogov, zavrgli preprosto sporočilo evangelija in začeli živeti v prepričanju, da se bodo odrešili z izpolnjevanjem postave. Mešali so torej evangelij s postavo, čemur je Pavel odločno nasprotoval.  

V zgornjem odlomku imamo opraviti z  zaključkom Pisma Galačanom, ki ga je, tako vsaj smemo sklepati na osnovi besedila 11. vrstice, napisal Pavel lastnoročno, medtem ko je večji del pisma narekoval nekomu drugemu. V tem delu spodbuja vernike, naj ostanejo zvesti evangeliju in naj se ne vračajo nazaj k obredom postave, med katere je sodilo tudi obrezovanje.

Tisti, ki zahtevajo obrezovanje, namreč izničujejo Kristusov križ in z njim vred vse blagodati in prednosti, ki izhajajo iz njega. Poleg tega se v resnici niti sami ne držijo postave, čeprav zahtevajo od drugih, da se je morejo držati. Vsa apostolova (in naša hvala) je v Kristusovem križu, in ne v izvrševanju določenih obrednih predpisov, ali, kot pravi pesem:

"Jezus, h križu vodi me,

tam je vir rešenja, 

ki pošilja z Golgote 

reke ozdravljenja.

V križu je moja čast in slava,

vse do dne, ko se odpre

rajska mi širjava."  (Fanny J. Crossby. Prev.: Diz.)

Za različne ljudi ima križ različen pomen:  "Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč." (1Kor 1,18) Za "tiste zunaj", ki hodijo po prostorni poti, ki vodi v pogubo (cf. Mt 7,13),  je križ norost, za tiste, ki vstopajo skozi ozka vrata in gredo po ozki poti (cf. Mt 7,14) pa pomeni križ Božjo moč. Zato pravi Pavel v Gal 6,14, da je edina stvar, s katero se more hvaliti, Kristusov križ; po njem je svet križan zanj in on svetu. S tem je hotel izraziti, da je celoten sistem tega sveta, z vsem svojim zunanjim bliščem, Bogu sovražen in kot tak nima nobenega dejanskega vpliva in  pomena za apostola. Sama obreza in neobreza sta v času, odkar sta prišla na  milost in resnica po Jezusu Kristusu (cf. Jn 1,17) popolnoma brezpredmetni, kajti edino, kar sedaj šteje, je nova stvaritev v Kristusu (cf. Gal 6,15).

Kristus je umrl na križu za naše prestopke in vstal za naše opravičenje (cf. Rim 4,25). Z njegovega križa, ne morebitnega našega (!), priteka reka milosti, ki prinaša odrešenje vsem, ki verujejo. O teh pravi pismo: "Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo." (2 Kor 5,17) Ti so tudi pravi in resnični Božji Izrael, torej Božje ljudstvo, ki ga  omenja Pavel v Gal 6,16.

Ali si tudi ti del Božjega ljudstva? 

Ti nisi Kristusov vodnik

Tvoje srce ni kompas, po katerem bi plul Kristus. 

~ Samuel Rutherford

V podnožju križa

Podnožje križa je edini prostor, kjer se naša napihnjena samopravičnost skrči na pravo velikost.

~ Dustin Benge 

                             

Kratek povzetek evangelija

Jezus Kristus je bil resnična oseba. Živel  je popolno  življenje, bil križan,  umrl in tretji dan vstal od mrtvih. On je Gospod in Bog nad vsem.

~ Charlie Kirk

Kdor v sebi išče Boga

Tistemu, ki  začne v sebi iskati Boga, se lahko na koncu zgodi, da Boga zamenja s sabo. 

~ B. B. Warfield

Je v tem življenju možna popolnost?

Temu življenju ni namenjeno, da bi bilo prostor popolnosti, ampak prostor priprave nanjo.

~ Richard Baxter

Packer o milosti

Milost pomeni, da Bog premakne nebesa in zemljo, da bi odrešil grešnike, ki niso zmožni niti dvigniti prsta, da bi se rešili. 

- J. I. Packer