28. junij 2010

Herman Bavinck o svetosti

Da bi pravilno razumeli dobrobit posvečenosti, moramo izhajati iz zamisli, da je Kristus naša svetost v istem smislu, kot je on naša pravičnost. On je popoln in povsem zadosten  Odrešenik. On ne izvršuje svojega dela napol, temveč nas  resnično in popolnoma rešuje.   Odkar je   naši vesti izrekel svojo osvoboditev, ne miruje, dokler nam ne podeli tudi polno svetost in slavo.  Ne le da nas po svoji pravičnosti prenovi v stanje pravičnega,  ki bi   na Božji sodbi odnesel zdravo kožo, vmes pa bi bili  prepuščeni sebi, da bi se sami prenavljali po Božji podobi in si prislužili večno življenje. Nasprotno, Kristus je vse dovršil. On je namesto nas nosil krivdo in kazen za greh ter se podredil postavi, da bi nam zagotovil večno življenje, nato pa je vstal iz groba, da bi se nam  v vsej polnosti izročil kot naša pravičnost in posvečenje. (cf. 1Kor 1,30).  Zatorej svetost, ki mora v celoti postati naša,   v polnosti čaka na nas  v Kristusu.


(Prevod:  Dizma)

Dostop do vira >>>>>>>>>



Ni komentarjev: