Ob krizi identitete protestantskega krščanstva

Na spletni strani Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar sem naletel na zanimiv članek dr. Marka Kerševana, z naslovom "Kriza identitete protestantskega krščanstva" in z vprašajem na koncu. Avtor članka pravilno ugotavlja: "In vendar je videti, da je ravno v najbolj modernih okoljih prav protestantizem ( še zlasti v svojih liberalnih inačicah ) v največji stiski, v največji krizi. Kot da v modernih razmerah verske svobode in pluralizma bolj uspevajo tiste krščanske cerkve in usmeritve, ki so k uveljavitvi verske svobode in modernih načel bistveno manj prispevale ali pa so tem načelom dolgo celo nasprotovale."

Res je, da je danes protestantizem v zahodnem svetu v krizi, a ne le on. Tudi rimskemu katolicizmu se ne piše kaj prida bolje. Res pa je tudi, da je v največji krizi tako imenovani liberalni protestantizem in tiste denominacije, ki so kot celota najbolj "liberalne". Te doživljajo kljub "prilagajanju" temu svetu nenehno upadanje. Apostol Pavel je že davno opominjal vernike cerkve v Kolosah s besedami: "Glejte, da vas kdo ne ujame s filozofijo in prazno prevaro, ravnaje se po človeškem izročilu in po prvinah tega sveta, ne pa po Kristusu." (Kol 2,8 SSP) Problem je ravno v tem, da so se teologi in voditelji cerkva, ki so danes v krizi, kateri ni videti konca, obračali za filozofijo tega sveta in oblikovali sebe in cerkve, katere vodijo, po merilih tega sveta. Prilagajali so se merilom tega sveta, čeprav jim je izrecno zabičano: "In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno." (Rim 12,2 SSP) Cerkev, ki postane enaka svetu, postane nezanimiva za svoje člane in za svet zunaj. Le zakaj bi moral nekdo za stvari, ki so enake v svetu in cerkvi, pripadati neki cerkvi? Nekateri vztrajajo le še zavoljo cerkvene poroke in pogreba, drugi pa še to ne. Konec koncev je v Božjih očeh eno in drugo brez pomena. Pripadnost mrtvi religiji še nikogar ni pripeljala v nebesa.

Rešuje pripadnost Kristusu, umrlemu in od mrtvih vstalemu Odrešeniku. Zato danes uživajo uspeh le cerkve, ki zvesto oznanjajo celoten Kristusov evangelij, ne le njegove razvodenele variante in tiste, ki res verujejo tisto, kar oznanjajo.