Kura ali jajce?

Red odrešenja ali s tujko ordo salutis zna biti trd oreh, ki so ga trli teologi od starodavnosti. Gre za vprašanje, kaj je bilo prej, oziroma za logični vrstni red dogodkov v zvezi z odrešenjem. Seveda je možno časovno prekrivanje dveh ali več dogodkov, a ima v določenem logičnem zaporedju vseeno vsak od njih svoje mesto. Različne teološke smeri, kot so kalvinska, arminijanska in rimskokatoliška imajo to zaporedje različno urejene. Rimski katoličani in arminijanci so si glede tega zelo sorodni . Na internetu se da o tem najti več, če "pogooglamo" besedi "ordo salutis".

Ker je ta spletnik posvečen reformirani teologiji, bom pisal o redu odrešenja, kakor ga pozna kalvinska ali reformirana teologija. Število "korakov" se razlikuje glede na avtorja, ker je možno korake združevati ali deliti. Sam sem tu pristal pri enajstih korakih.

Reformirana teologija izhaja iz zaporedja, kot ga navaja apostol Pavel v Pismu Rimljanom 8,28-30. Na začetku omenjenega odlomka omenja Pavel, da so nekateri poklicani po Božjem načrtu. Pri redu odrešenja gre torej za načrt. Toda ta odlomek ne zajema vseh korakov, ampak le pet.

1. Vnaprejšnje poznavanje. Pavel govori v 29. vrstici, da je Bog nekatere "vnaprej poznal". Namesto tega vnaprej poznal bi lahko rekli predvidel. Izvirnik ima proginosko. Izraz se nanaša na pristno ter osebno poznavanje osebe in lahko pomeni tudi izbor. Ne gre torej za poznavanje golih dejstev o tej osebi (FERGUSSON 100-101).
2. Vnaprejšnja določitev (predestinacija). V navedeni vrstici piše Pavel, da je Bog tiste, ki jih je vnaprej poznal, tudi "vnaprej določil". Drugo je torej posledica prvega.
3. Izvolitev. Pavel pravi v Pismu Efežanom: "[P]red stvarjenjem sveta nas je (Bog; op. Dizma) izvolil v njem (v Kristusu; op. Dizma)." (Ef 1,4) V 2Tes 2,13 pa pravi: "Mi pa se moramo zmeraj zahvaljevati Bogu za vas, od Gospoda ljubljeni bratje, ker vas je Bog izvolil, da s posvečenjem Duha in z vero v resnico postanete prvina odrešenja." Izvolitev je torej Božje delo, ne človeška izbira. V bistvu sta druga in tretja točka najtesneje povezani in bi lahko tudi zamenjali njun vrstni red, saj gre za dve dejanji, ki potekata istočasno.
4. Splošni evangeljski klic. Jezus je poslal svoje apostole z besedami: "Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!" (Mr 16,15) Gre za sejanje evangelija po širnem polju tega sveta. Pri tem se seveda nekaj prime in vzklije, nekaj pa ne.
5. Preporod. Če gre pri prvih treh točkah bolj za načrt Božjega dela, pa lahko rečemo, da je preporod Božje delo v človeku. Gre za tisto, čemer pravimo tudi novo rojstvo. Bog je tisti, ki preporodi duhovno mrtvega. Človek je v svojem naravnem stanju mrtev za Boga. Pavel pravi v pismu Titu: "(Bog; dod. Dizma) nas je rešil, a ne zaradi del pravičnosti, ki bi jih storili mi, marveč po svojem usmiljenju, s kopeljo prerojenja in prenovitve po Svetem Duhu." (Tit 3,5) Tu je jasno napisano, da nismo prerojeni zaradi svojih zaslug, kot so nekateri zmotno prepričani, ampak zaradi Božjega usmiljenja.
6. Dejavni ali učinkujoči klic. Gre za klic, ki je najtesneje zvezan s preporodom in izhaja iz delovanja Svetega Duha v posamezniku. Dejavni klic je tisti, ki učinkuje na človeka, da ga pripravi k spreobrnitvi. Vsi ki slišijo evangelij (gl. splošni evangeljski klic), se ne spreobrnejo. Jezus je rekel: "Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih." (Mt 12,14) Ne spreobrnejo se torej vsi poklicani, ampak le izvoljeni.
7. Spreobrnitev. Spreobrnitev je posledica dejavnega ali učinkujočega klica. Spreobrnejo se tisti, ki so izvoljeni. Spreobrnitev pa se sestoji iz dveh delov, to sta spokorjenje in vera: "Spreobrnite se in verujte evangeliju!" (Mr 1,15b) Pri tej spreobrnitvi je mišljena popolna sprememba smeri. Danes mnogi kličejo, če malo karikiram: "Sprejmi Jezusa v svoje srce, da ti bo lepše. Jezus bo osmislil tvoje življenje, on ti bo dal to in ono. " To ni evangelij. To je Jezus kot višnja ali jagoda na vrhu torte. Jezus je najprej rekel: "Metanoeite," kar pomeni "Spreobrnite (v smislu spokorite) se." Apostol Peter je v svojem govoru v jeruzalemskem templju zaklical: "Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi." (Apd 3,19) Če ni spreobrnitev povezana s kesanjem in spremembo smeri, potem ne moremo govoriti o dejanski spreobrnitvi. Tisti, ki so izvoljeni in poklicani, se spokorijo in verujejo.
8. Opravičenje. Tisti, ki se spreobrnejo, so tudi opravičeni. Opravičenje pride po milosti, ne zaradi del. Opravičenje je Božje suvereno delo, s katerim Bog razglasi izvoljeno osebo za nedolžno. Kdor je opravičen, je rešen Božje jeze: "Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo." (Rim 5,9) Opravičenje je torej posledica Jezusove žrtvene smrti na križu. Gre za dejanje, s katerim nam je Božji edinorojeni Sin Jezus Kristus prislužil opravičenje, ki ga s svojimi deli nikakor in nikdar nismo zmožni zaslužiti.
9. Posvečenost. Gre za dejanje, ki se začne vzporedno z opravičenjem, a se od njega razlikuje. Posvečenost pomeni, da Bog posameznika oddeli zase in izvzame od sveta, da "bo postal posoda za čast, posvečena, gospodarju koristna in pripravljena za vsako dobro delo." (2Tim 2,21) Opravičenje je enkratno dejanje, posvečenost pa je trajna. V njej rastemo.
10. Stanovitnost. Gre za zadevo, ki je za mnoge sporna. Nekateri so namreč prepričani, da je odrešenje, katerega smo deležni, možno izgubiti. Tisti, ki zagovarjamo reformiran pogled glede tega vprašanja, smo prepričani, da Bog stori vse, da se njegov načrt izpolni, in da ohranja svete v veri. Sveti torej ostanejo stanovitni. To je Božje delo: "Njemu pa, ki vas more varovati pred padcem ter vas brez madeža in v veselju postaviti pred svoje veličastvo..." (Jud 1,24)
11. Poveličanje. Gre za eshatološki finale. Gre za nekaj, kar se bo zgodilo, predokus tega pa že doživljamo tukaj in zdaj. Pavel se je tega radoval z besedami: "Kajti sedanja kratka in lahka stiska naša nam napravlja nad vse obilno večno množino slave." (2Kor 4,17) Na drugem mestu pa pravi: "Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. In na drugem mestu: "Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu." (Rim 8,37-39)

To je bil torej kratek in hiter prikaz kalvinskega reda odrešenja, oziroma kalvinski odgovor na vprašanje, kaj je (bilo) prej in kaj pozneje v redu odrešenja.



Svetopisemski navedki so vzeti iz SSP
Razlaga glagola "proginosko" je narejena po: S. Fergusson, Kršćanska vjera i život, Izvori. Zagreb-Osijek, 1986.