Nam je res vse dovoljeno?

Danes sem na nekih spletnih forumih prebral zanimivo sklepanje neke ateistke. Napisala je nekaj v slogu: "Če se je Jezus žrtvoval za vaše grehe, potem morate zdaj še bolj grešiti." Pravzaprav ni povedala nič takega, kar ne bi bilo znano že skoraj 2000 let. Apostol Pavel je namreč napisal: "Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri?" (Rim 3,8 SSP) Iz tega je razvidno, da so nekateri že od vsega začetka sklepali, da pomeni milost hkrati prosto pot za delanje zla, oziroma za greh. Podobno so učili antinomijanci, ki so trdili, da je vseeno kako živi kristjan, saj je Jezus že plačal za naše grehe. Govorili so nekako tako: "Pogumno grešite in še bolj drzno verujte, da vam je odpuščeno." Tako so si predstavljali zveličanje po milosti. Kakorkoli, naši nasprotniki iz vrst cerkve, v kateri se baje odrešujejo "po veri plus dobrih delih plus zasluženju Marije in vseh svetnikov", nam še vedno očitajo isto.

Pa ni tako. S podobnimi je imel opravka apostol Pavel. Zato je moral pojasniti, kako gredo te stvari: "Kaj torej? Naj mar grešimo, ker nismo pod postavo, temveč pod milostjo? Nikakor! [...] Kajti ko ste bili sužnji greha, ste bili svobodni v svojem razmerju do pravičnosti. Toda kakšen sad ste imeli takrat od dejanj, ki se jih zdaj sramujete? Saj je njihov konec smrt. Zdaj pa, ko ste se osvobodili greha in ste postali sužnji Bogu, pobirate sad, ki vam je v posvečenje, konec tega pa je večno življenje." (Rim 6,15.20-22 SSP) Na izbiro imamo dve poti: suženjstvo grehu ali suženjstvo Bogu. Seveda je človeški naravi bolj blizu prva pot. Srednje poti ni.

Seveda pa kristjan še vedno prebiva v starem telesu, zato se mu dogaja, da še vedno pade v kak greh. Kristjan pade v greh, a noče ostati v njem. Greh ni njegov življenjski prostor, enako kot ni kopno življenjski prostor ribe. Riba lahko pomotoma skoči iz vode na kopno, a si bo prizadevala, da se vrne nazaj v svoje naravno domovanje. Apostol Janez je napisal: "Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist." (1Jn 3,2.3 SSP) Naš zgled je Božji Sin Jezus Kristus. On je naša Pot, Resnica in Življenje (cf. Jn 14,6). Kdor je v njem, si bo želel, da bi mu bil čim bolj podoben. Kje je tu licenca za greh?