Na poti v Jeruzalem

Lucas van Leyden: Ozdravljenje slepega pri Jerihi

Evangeljsko perikopo v tradicionalnem lekcionarju za tretjo predpostno nedeljo sestavljata (Lk 18,31-43)  dva dela, ki sta med sabo organsko povezana: v vrsticah 31-34 Jezus tretjič napove svoje trpljenje, vrstice 35-43 pa govorijo o ozdravljenju slepega moža pri Jerihi. Ta dogodek je predzadnji v seriji dogodkov, ki jih omenja Marko za čas pred Jezusovim slavnostnim prihodom v Jeruzalem.

 Zbral je okrog sebe dvanajstere in jim rekel: "Glejte! V Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim bo izpolnjeno vse, kar je pisano po prerokih.  Izročen bo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali, vanj pljuvali, ga bičali in umorili, in tretji dan bo vstal."  (Lk 18,31-33)

Kot sem že povedal, gre v zgornjem primeru za tretjo napoved Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Jezus je dobro vedel, kaj ga čaka v Jeruzalemu, pa vendar je šel odločno na pot, da bi se izpolnile  preroške besede:  "Toda Gospod BOG mi pomaga, zato se nisem dal zmesti. Zato sem naredil svoj obraz kakor kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočen." (Iz 50,7) Gospod govori o križu kot o izpolnitvi besed prerokov, in ne kot o strašnem dogodku.  Vrstica 34 nam govori, da učenci tedaj niso razumeli, kaj je hotel Jezus izraziti s svojimi besedami. Bilo jim je prikrito. Tudi danes je mnogim prikrito, zakaj je Jezus umrl na križu. Lahko jim vse skupaj pojasniš, a še vedno  ne vidijo v tem nobenega smisla: "Da je nekdo umrl za moje grehe? Jaz da imam grehe? To je pa že preveč, jaz nočem, da bi kdorkoli umrl zame." Očitno mu je vse skupaj ostalo prikrito, kajti odkrije se lahko le po delovanju Svetega Duha.

Dogodek, ki je sledil, je ozdravljenje slepega berača pri Jerihi. Jezus je potoval v Jeruzalem preko Jerihe. Jeriha je bila v tistem času dvojno mesto, sestavljala sta ga stari in novi del. Luka začenja svojo pripoved takole: "Ko se je bližal Jerihi, je sedèl ob poti neki slepi mož, ki je prosil vbogajme." (Lk 18,35) Berač je po vsej verjetnosti sedel nekje na poti med starim in novim mestom. Ko je izvedel, da gre mimo Jezus, je zavpil: "Jezus, Davidov sin, usmili se me!" (v. 38) To vpitje je nekatere motilo: "Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne[...]" (v. 39a) Kot beremo naprej, se mož ni dal ugnati, ampak je še bolj vpi k Jezusu. Njegova vztrajnost je bila poplačana:

Jezus se je ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se mu je približal, ga je vprašal: "Kaj hočeš, da ti storim?" Dejal je: "Gospod, da bi spregledal." Jezus mu je rekel: "Spreglej! Tvoja vera te je rešila."  (Lk 18,40-42)

Da, vera je bila tista, ki je rešila slepega berača. Vera, ki se je izkazala kot pristna, saj je berač v tej veri vztrajno klical Gospoda, da mu je pomagal. Na koncu so on in drugi navzoči slavili Boga (cf. v 43).  Naj Bog vsem podeli to vero!