Odrešenik poganov?

Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi učence in jim rekel: 2 "Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. 3 Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč." 4 Njegovi učenci so mu odgovorili: "Od kod bi jih mogel kdo s kruhom nasititi tukaj v puščavi?" 5 Vprašal jih je: "Koliko hlebov imate?" Dejali so: "Sedem." 6 Tedaj je naročil, naj množica sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico. 7 Imeli so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in velel, naj ponudijo tudi te. 8 Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali sedem košev koščkov, ki so ostali; 9 ljudi pa je bilo okoli štiri tisoč. In odpustil jih je.  (Mr 8,1-9) 

Pričujoča perikopa nam opisuje Jezusovo drugo pomnožitev kruha. V bistvu gre za podoben dogodek, kot je bila prva pomnožitev (cf. Mr 6,30-44. Jn 6,1-14), le hlebov je bilo več, ljudi pa manj. 

Jezus, kakršen je opisan  v evangelijih, je bil pravi magnet za ljudi. Kjerkoli se je pojavil, se je okoli njega nabrala množica. Podobno je bilo v zgornjem primeru. Iz konteksta je razvidno, da se je omenjeni dogodek zgodil na območju Deseteromestja (Dekapolisa), kamor se je Jezus premaknil iz Sirofenikije (Mr 7,31 ss.). V obeh omenjenih pokrajinah je bilo večinsko prebivalstvo pogansko. Na območju Tira je ozdravil hčer sirofeničanske žene, pokrajini Deseteromestja pa gluhonemega. 

Ko je Jezus ugotovil, da množica nima kaj jesti, je rekel učencem: "Smili se mi množica." (Mr 8,2a) S tem je Jezus, katerega osnovno poslanstvo je bilo poiskati izgubljene ovce Izraelove hiše, razširil svoje poslanstvo na pogane, s čimer je naznanil prihodnje poslanstvo svoje cerkve. To je popolnoma jasno razodel pred svojim vnebohodom, ko je rekel enajsterim: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence." (Mt 28,19a) Ko je spoznal, kaj to dejansko pomeni, je apostol Peter rekel: "Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo,  temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna." (Apd 10,34.35)  Pavel pa pravi: "Je morda Bog samo Bog Judov? Ali ni tudi Bog poganov? Gotovo, tudi Bog poganov." (Rim 3,29)  Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo, ni nek ozek lokalni ali nacionalni Bog, Jezus pa ni nek lokalni ali nacionalni odrešenik. On je tudi odrešenik poganov, ki je osebno izjavil: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje."  (Jn 3,16)  Božje usmiljenje gre torej preko nacionalnih, jezikovnih in verskih meja. Nacionalni bogovi in sorodni "zaščitniki" ne morejo biti nič drugega kot nemi in prazni maliki.

 Jezus Kristus je Odrešenik in Gospod.