Hitro mine slava sveta

Rafael: Žrtvovanje v Listri. Vir slike: Wikimedia

V Listri je živel mož, ki ni imel moči v nogah; bil je že od rojstva hrom in nikoli ni mogel hoditi. 9 Sedèl je in poslušal Pavlove besede. Pavel ga je premeril z očmi, in ko je videl, da ima vero, ki bi ga lahko rešila, 10 mu je zaklical z močnim glasom: "Vstani! Postavi se na noge!"  In mož je poskočil in hodil. 11 Ko so množice videle, kaj je storil Pavel, so povzdignile glas in v likaonskem jeziku govorile: "Bogova v človeški podobi sta se spustila med nas." 12 In Barnaba so imenovali Zevs, Pavla pa Hermes, ker je prvi spregovoril. 13 Svečenik Zevsovega svetišča, ki je bilo pred mestom, je dal pred vrata pripeljati bike in vence, ker je hotel z množico opraviti žrtvovanje. 14 Ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, planila med množico in zavpila: 15 "Možje, kaj počenjate? Tudi midva sva samo človeka, ki čutiva podobno kakor vi. Oznanjava vam evangelij, da bi se obrnili proč od teh ničevih reči k živemu Bogu, ki je naredil nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih. 16 V prejšnjih časih je dopuščal, da je vsak narod hodil svoja pota. 17 In vendar ob tem sebe ni pustil brez pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z neba je pošiljal deževje in rodovitne čase, dajal vam je hrano in vam srca napolnjeval z veseljem." 18 S temi besedami sta komaj ubranila množicam, da jima niso opravile žrtvenih daritev.

19 Tedaj pa so prišli Judje iz Antiohije in Ikónija; pridobili so množice ter kamnali Pavla in ga odvlekli iz mesta, ker so mislili, da je mrtev. 20 Toda ko so ga obstopili učenci, je vstal in šel v mesto. Naslednjega dne je z Barnabom odpotoval v Derbo.     (Apd 14,8-20)

Ko je Pavel pridigal v maloazijskem mestu Listra, ki je ležalo kakih 30 km južneje od današnjega turškega mesta Konya, je bil med poslušalci tudi hrom mož. Beseda milosti, ki jo je oznanjal Pavel, je v njem prebudila vero, ki rešuje, oziroma ozdravlja. Ko ga je Pavel pozval, naj vstane in se postavi na noge,  je mož storil, kot mu je bilo naročeno. Ker hromci ne poskakujejo kar sami od sebe, je množica mislila, da sta Barnaba in Pavel bogova, Zevsov svečenik pa jima je že pripravil žrtve. Pavel in Barnaba sta preprečila ta izliv malikovanja  in izkoristila priložnost za oznanjevanje evangelija.

Ozdravljenje hromega moža je naredilo zelo velik vtis na množico, manjši vtis pa je naredilo Pavlovo oznanjevanje.  Ljudje radi vidijo kaj senzacionalnega, neradi pa slišijo resnico. Javno mnenje je zelo spremenljiva stvar. V določenem trenutku te povzdignejo med bogove, že v naslednjem pa te razglasijo za kriminalca ali kaj podobnega. Naš Gospod Jezus Kristus je rekel apostolom: "Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše." (Jn 15,20b)  Svojim učencem ni, kakor kakšen Joel Osteen, obljubljal "najboljšega življenja tukaj in zdaj", ampak tudi preganjanja.

Kristjan lahko dela najboljše stvari, pa vseeno nima nobenega jamstva, da ne bo kakor koli šikaniran, ali celo preganjan. Tako so prišli Judje iz Antiohije in Ikónija (današnje Konye) ter pridobili množice, da so Pavla posuli s kamenjem.  Učencev je bilo očitno premalo, da bi ga mogli obraniti, pa tudi iz množice, ki ga je malo prej razglašala za boga, ni dobil nobene podpore, ampak prej nasprotno.  Tomaž Kempčan je v svoji Hoji za Kristusom zapisal: "Kako hitro mine slava sveta!"  Svet se zelo hitro navduši za neko stvar, nato pa se lahko navduši za nekaj popolnoma nasprotnega. Javno mnenje je spremenljivo kot aprilsko vreme.

Toda naš Bog se ne spreminja in je vedno enak. Njegova beseda je nespremenljiva, njegova resnica je večna. On je naše trdno Sidro in nelomljiva Skala  sredi spreminjajočega se sveta. Svojim vernim morda ne daje vsega, kar bi si želeli tukaj na zemlji, jim pa po žrtvi in vstajenju Jezusa Kristusa jamči večno življenje. Njemu bodi slava na veke.