Zlo na pohodu

Noč čarovnic ali halloween je v Združenih državah zelo popularen dogodek, ki postaja vse bolj priljubljen tudi pri nas. V ZDA so letos zapravili kar 8,8 milijard dolarjev za nabavo kostumov in drugih pripomočkov, ki sodijo k temu praznovanju. To pogansko praznovanje ima torej velik poslovni učinek. 

Albert Mohler je v oddaji na spodnji povezavi analiziral značaj tega praznovanja s svetopisemskega krščanskega vidika. Ameriška duhovnost postaja vse bolj poganska. Magija je vedno bolj popularna. Tema in zlo od nekdaj privlačita padlo človeštvo. 

Toda v srcu kristjanov biva gotovost, da je  Kristus je zmagal nad grehom in smrtjo.

KLIK za povezavo do oddaje >>

Luther: življenje in zapuščina nemškega reformatorja

Pri Ligonier Ministries so se odločili, da za določen čas posredujejo pričujoči dokumentarec o velikem nemškem reformatorju Martinu Luthru. Posnet je bil nekaj let nazaj, pred petstoto obletnico začetka reformacije. Komentatorji so znani protestantski teologi: Stephen Nichols, Steven Lawson, Robert Kolb, Carl Trueman, pokojni R. C. Sproul in W. Robert Godfrey. 

Za bolj poglobljen študij o Luthru kliknite na to povezavo. 

Lep dan reformacije voščim!

Korpus besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja

Od današnjega dne je na spletu na voljo korpus besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Gre za prepis 45 književnih del na 12.945 straneh. Vsakdo jih lahko brezplačno prebira.

Razen prepisa besedil Dalmatinove Biblije, ki ga je dala na razpolago Svetopisemska družba Slovenije, je za prepis ostalih besedil poskrbelo podjetje CyberData Indija iz New Delhija. 

Ker so prepisi dosledni temu, kakor so avtorji besedila knjig zapisovali (bohoričica, knjižni jezik - dolenjščina 16. stol.), bodo žal ti prepisi za povprečnega bralca težje razumljivi.

Vir: Igor Bratož,  Trubar, Dalmatin in drugi iz New Delhija. DELO.


KLIK za dostop do korpusa besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja >>

Pobožanstveni Xi Jinping

Vse, s strani kitajske države registrirane cerkve okrožja Luoyang v  provinci Henan, ki pripadajo Trojnemu - Samo patriotskemu gibanju, so prejele ukaz, da iz cerkva odstranijo deset biblijskih zapovedi in jih nadomestijo s citati predsednika Xi Jinpinga. Na ta način naj bi cerkve postale bolj "kitajske". 

Neposlušne cerkve so oblasti zaprle, njihovim pripadnikom pa povedale, da  jih bodo dale na črno listo oseb, katerim je omejeno potovanje, izobraževanje in zaposlitev. 

Pastor ene od cerkva, registrirane s strani države je tudi sporočil, da so oblasti prisilno zamenjale križe v cerkvah z nacionalno zastavo, v cerkve pa namestile nadzorne kamere, da bodo lahko spremljale vernike in verske aktivnosti. 

Očitno postaja kitajski komunizem v smislu kulta osebnosti podobno religiozen, kot je bil v časih Mao Zedonga. 

 Vir: Barnabas Fund, preko Evangelicals Now, November 2019. S. 9.

 

Ko se spreobrnejo slavni

[...] Jezus ne portrebuje slavnih oseb, da bi koga prepričal. Po Jezusovih besedah slavne osebe, bogastvo in moč ne gredo  nujno vštric z Božjim kraljestvom, kraljestvom, katerega kralj je postal slaven, ker je bil na ponižujoč način usmrčen s strani bogatih in slavnih.

~Nathan Campbell

KLIK za dostop do celotnega članka >>

Življenje v Kristusu

Zato vam pravim in vas rotim v Gospodu: ne živite več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojega uma. 18 Zaradi nevednosti, ki je v njih, in zaradi trdote njihovega srca jim je razum otemnel in so se odtujili Božjemu življenju. 19 Ko so tako otopeli, so se prepustili razuzdanosti, da so z nenasitnim pohlepom počenjali vsakršne nečistosti. 20 Vi pa se niste tako učili Kristusa, 21 če ste ga le poslušali in se dali o njem poučiti, kakor je resnica v Jezusu. 22 Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja, 23 da se prenovite v duhu svojega uma 24 in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.

25 Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa. 26 Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo 27 in ne dajajte prostora hudiču. 28 Kdor krade, naj ne krade več, ampak naj se trudi s svojimi rokami in dela to, kar je dobro, da bo lahko dal tistemu, ki je v potrebi. 29 Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo. 30 Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve. 31 Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. 32 Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.  (Ef 4,17 - 32)

Krščanska skupnost nikoli ni bila idealna družba in tudi nikoli ne bo. Večkrat sem omenil, s kakimi problemi se je soočal apostol Pavel v prvih cerkvenih občestvih, ki so se izoblikovala v antičnem svetu. Če ne bi bilo teh čisto praktičnih problemov, bi mi najbrž ostali brez marsikaterega Pavlovega pisma, ali vsaj brez njegovega dela, saj ne bi bilo niti potrebe po njem. 

Prvi kristjani so bili ali judovskega ali poganskega porekla. Efeški kristjani so živeli v popolnoma poganskem okolju, v kraju, ki je bil znan po čaščenju boginje Artemide. Efeška Artemida je bila drugačna od slavne Apolonove sestre dvojčice; bila je materinsko  božanstvo,  obdarjeno z mnogimi dojkami. V takem okolju ni bilo ravno preprosto živeti kot kristjan.  Ker so nekdanji poganski verniki novo stvarjenje v Kristusu, jih Pavel svari, naj tudi ravnajo, da bo njihovo življenje skladno s Kristusom. Svet živi po svojih merilih, kakor pač živi, Božje ljudstvo pa ne sme živeti po merilih sveta, ampak po svojem edinem merilu, torej po Kristusu. Pavel se tu ne gre moralnega teologa, ampak preprosto pove: "Če si Kristusov, je edino smiselno, da ravnaš, kakor tisti, ki je Kristusov." Tu torej ni nobenega prostora za razbrzdanost in spolno nemoralo. Seveda pa to še ni vse.

Zato daje v  nadaljevanju (cf. vv. 25 do 32)  vernikom  praktične nasvete za obračun še z nekaterimi drugimi grehi, ki so bili prisotni v efeški cerkvi, prav gotovo pa  niso neznani niti  v današnji.

1. Laž: ker so vsi kristjani del enega, to je Kristusovega telesa, so dolžni govoriti resnico.
2. Jeza: Pavel sicer razume, da se ljudje občasno jezimo. Vsaka jeza tudi ni greh, ravno zato pravi: "Jezite se, a nikar ne grešite!" (v. 26) Jeza do bližnjega je vsekakor greh, zato pravi: "Naj sonce ne zaide nad vašo jezo." (ibid.) Če se že jezimo, je prav, da to svojo aktivnost končamo pred večerom. V nasprotnem primeru damo prostor hudiču (cf. v. 27), kar naše duhovno stanje samo še poslabša. Vsaka jeza sicer ni slaba, treba pa je paziti, da ostane čustvo jeze pod kontrolo.
3. Kraja: omenjanje tega greha kaže na to, da je bilo v efeški skupnosti tudi ena ali več oseb, ki so pred spreobrnjenjem kradle. Pavel sicer ne govori, za katere oblike kraje je šlo, pove pa jim, naj  delajo s svojimi rokami, da bodo lahko dajali tudi tistim, ki nimajo dovolj materialnih sredstev (cf. v. 28). Spokorjenje ima namreč dva vidika: da nekdo preneha z grehom in začne delati dobro.
4. Tudi umazano besedovanje: grde besede, kletvice, opolzke šale in podobno niso primerno sredstvo, ki bi izgrajevalo cerkveno občestvo. Dobre besede so tiste, ki so občestvu v izgradnjo in blagoslov. 
5. Ujedljivost: tudi ta vrsta govorjenja ni v izgradnjo, ampak povzroča pri žrtvah žalost in zagrenjenost, v cerkvi pa razdor. 

 Vsak greh žalosti Svetega Duha cf. (v.30), zato apostol Pavel spodbuja pripadnike Božjega ljudstva, da zavestno prenehajo z grehom. Zagotovo se je apostol zavedal, da je stoodstotna brezgrešnost nemogoča stvar. Res je tudi, da se nihče ne zveliča, ker izpolnjuje zgoraj navedene zapovedi in pravila. Toda, če se spomnimo, koliko nam je Bog milostno odpustil v Kristusu in za kako visoko ceno je to storil, se v nas mora nekaj premakniti. Pa ne zato, da bi se zveličali, ampak zato, ker smo zveličani! Bogu hvala za ta njegov neprecenljivi dar, ki nam ga je dal po našem Gospodu Jezusu Kristusu!

Zanesljiva tolažba

Kadar [...] Božji besedi ali obljubi trdno verjamemo, ima naša vest in srce zanesljivo tolažbo, da se lahko tolaži v vseh stiskah in tako govori: Iz resnične besede Božje vem, da je to stanovitna Božja volja, da mi zavoljo Jezusa Kristusa odpusti grehe in mi iz stiske ter smrti pomaga k večnemu življenju. 

~ Primož Trubar

Teološka kontinuiteta od zgodnje cerkve do reformacije

Kot pastor reformirane cerkve sem takoj pripravljen priznati, da bi lahko danes bolje opravljali svoje delo, če bi predstavljali kontinuiteto reformirane teologije s teologijo  starega in srednjega veka.

Čeprav je potrebno izpostaviti diskontinuiteto  med rimskokatoliško in reformirano teologijo, se moramo izogibati ustvarjanju vtisa, kot da razlagamo zgodovino cerkve na način,  da preskočimo od zgodnje cerkve neposredno k reformaciji, kakor da nam ne bi imela srednjeveška cerkev ničesar ponuditi.

Reformirani pastorji, vključno z mano, potrebujemo boljšo izvedenost okoli učenja cerkvenih očetov in srednjeveških teologov ter bi morali,  kolikor je mogoče, poudarjati kontinuiteto reformiranega nauka z naukom zgodnje in srednjeveške cerkve.

To bi nas držalo v navezi z duhom reformatorjev ter nas usposobilo za pastoralni in razumen pogovor z nemirno dušo, ki išče zgodovinsko krščanstvo v vzhodnem pravoslavju ali rimskem katolištvu. 

Michael G. Brown

KLIK za dostop do vira >>>

Bližje smo Bogu...

Bližje smo Bogu, večjo žalost bo v nas sprožil najmanjši greh. 

~R. C. Sproul 

Beseda, zakramenti in molitev kot sredstva milosti

Kakšen pomen in vlogo v življenju kristjana imajo Božja beseda, zakramenti in molitev kot sredstva milosti?  Na to vprašanje odgovarja dr. Michael Allen.

Delati Božja dela

Ko je Jezus nasitil množico s petimi hlebi in dvema ribama, ga je množica hotela razglasiti za kralja. Ko so se naslednji dan z njim srečali v Kafarnaumu, so ga vprašali: "Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?" (Jn 6,29)  Verjetno so pričakovali, da jim bo predlagal kako veliko delo, ki bi ga opravili in si z njim pridobili zaslužnost pri Bogu. Naš Gospod pa jim je preprosto odgovoril: "Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal." (Jn 6,29)  Od njih ni zahteval nobenega posebnega umskega ali fizičnega napora, ampak preprosto, da bi verovali vanj. Božje delo niso nobeni herojski  duhovni ali telesni podvigi, Božje delo je to, da verujemo v Jezusa Kristusa kot Odrešenika. To je bistvo evangelija in vsega krščanstva. Jezus je bil predan v smrt za naše grehe in obujen zaradi našega opravičenja (cf. Rim 4,25). On sam je povedal: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)

Ali veruješ vanj?

Ko Pete postane Victoria in spet Pete

Po ženini smrti leta 2012 je Pete Benjamin zapadel v hudo krizo. Hotel je spremeniti spol, kar mu je bilo kmalu brez problema omogočeno.  Tako je postal Victoria. Toda potem so se začeli problemi. Spoznal je, da si v bistvu ne želi biti ženska in se je podal v alkohol.  Leta 2017 je doživel živčni zlom. Ko je bil popolnoma na tleh, se je obrnil na krajevno cerkev, ki mu je ponudila podporo. Letos na veliki petek je postal kristjan in se je odločil, da znova postane Pete. 

Več o tem lahko slišite v zgornjem videu in preberete na spodnji povezavi. 

Povezava do spletne strani Christian Concern >>

Odpoved sklicane 4. seje Sveta Vlade RS za dialog o verski svobodi

Svet je prvenstveno namenjen široki dialoški obravnavi zadev (mnenj, vprašanj, zahtev in predlogov) s področja verske svobode, ki jih Svetu predložijo njegovi člani, registrirane cerkve in druge verske skupnosti (prek svojih predstavnikov v svetu ali neposredno na sedežu sveta, Ministrstvu za kulturo), vlada ter ministrstva in vladne službe.

Predsednik Sveta vlade Republike Slovenije za dialog o verski svobodi je sklical sejo, ki bi se morala odvijati 9. oktobra 2019. Potem pa se je zalomilo pri predstavniku Islamske  skupnosti v RS mag. Nevzetu Poriću, ki je odklonil sodelovanje v dialogu o vprašanjih s področja verske svobode, ki zadevajo njegovo versko skupnost. Kaj je predstavnika IS zmotilo, ostaja za javnost skrivnost. 

Na spodnji povezavi je dostop do vabila na sejo, delovnega gradiva in obvestila o odpovedi seje. 

Dostop do spletne strani Sveta Vlade RS za dialog o verski svobodi >>

Svetniki in grešniki

Vedno se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu, kajti v njem ste vsestransko obogateli v vsej besedi in v vsem spoznanju. Pričevanje o Kristusu se je namreč med vami utrdilo, tako da vi, ki pričakujete razodetje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ne pogrešate nobenega daru milosti. On vas bo tudi do konca utrdil, da boste brez krivde na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa.    (1Kor 1,4-8) 

Oscar Wilde je nekoč napisal: "Vsak svetnik ima preteklost in vsak grešnik ima prihodnost."  Tu  nas slavni pisatelj postavlja pred terminološki problem,  kajti  najprej je treba definirati pojma grešnik in svetnik.

Iz svetopisemskega zornega kota je grešnik vsak človek, razen enega edinega posameznika v zgodovini, torej Jezusa Kristusa. (cf. Ps 51,7. Rim 3,23. 1Jn 1,8. Heb 4,15. Jn 8,46) Ideja "bratstva vseh ljudi, brez izjeme) lahko pomeni le bratstvo v grehu. Grešnik kot grešnik pa ima pred sabo nadvse klavrno in žalostno prihodnost. (cf. 2Tes 1,9)

Za definicijo grešnika velja, da je še kar  dobro poznana, manj pa definicija svetnika. Svetnike si, zlasti v naših, z rimskim katolištvom zaznamovanih krajih, predstavljamo kot izjemne ljudi, ki so dosegli izjemne kreposti in si tako prislužili nebeško blaženost, znani pa so tudi po tem, da jim umetniki narišejo avreolo okoli glave. Sveto pismo nam ne daje neke posebne definicije svetnika, ampak je glede tega vseeno zelo  jasno. Apostol Pavel na začetku svojega Prvega pisma Korinčanom poimenuje svoje naslovnike: posvečeni, poklicani in sveti.

Ko človek bere te besede, bi lahko  upravičeno mislil, da piše Pavel kaki nadvse vzorni cerkvi. Korint je bil v 1. stoletju rimska kolonija. Zaradi ugodne geografske lege je bilo mesto zelo cvetoče in pomembno  obrtniško-trgovsko središče, kamor so prihajali priseljenci iz celega Sredozemlja. V mestu je bilo veliko uspešnih podjetnikov in celo podjetnic. Bogastvo pa je prinašalo s sabo tudi mnoge probleme, med njimi razvrat. V takih razmerah je nastajala in se oblikovala korintska cerkev.

V to cerkev so iz njene pokvarjene okolice vdirale najrazličnejše zlorabe. Naj navedem le nekaj takih primerov, ki ne kažejo te cerkve v najlepši luči. V njej so vladale razprtije in strankarstva (cf. 1Kor 1,10 ss.), prisotna je bila spolna nemorala (cf. 1Kor 5. 6,12 ss.), posamezni kristjani so se med sabo pravdali pred poganskimi sodišči (1Kor 6,1 ss.), zlorabe so se dogajale celo pri Gospodovi večerji (cf. 1Kor 11,17 ss.), v cerkvi je bilo kar nekaj "superduhovnih" vernikov, kar je povzročalo nered pri bogoslužju (cf. 1Kor 12 in 14) in še bi se našlo.

Pa vendar imenuje Pavel korintske kristjane sveti. Zagotovo si tega naziva niso "zaslužili " zaradi neke zelo visoke stopnje posvečenosti, ampak so ga dobili zaradi statusa. Svetnik je svetopisemski sinonim za pravega kristjana, ne pa titula nekega pokojnika, ki je določeno pobožno življenje in imel določene kreposti. Biti svetnik pomeni status, ki ga uživajo vsi opravičeni grešniki. V protestantskih krogih obstaja določeno nesoglasje, ali se naj izogibamo pojmu opravičeni grešnik in  poudarjamo le pozitivni vidik stanja opravičenosti. Po mojem mnenju je to stališče do neke mere pravilno, a nas lahko zelo hitro zavede v samopravičnost in prevzetnost.  Ravno zato je definicija , ki so jo svoje dni podali reformatorji in pravi, da je kristjan "simul iustus (ali sanctus) et peccator", oziroma "hkrati pravični (ali svetnik) in grešnik", zelo dober korektiv za takšno prevzetnost ali samopravičnost.

Vsak svetnik ima torej preteklost, ki je grešna.  Svetnik živi v določeni sedanjosti in se nenehno sooča s svojo staro naravo, ki je tudi grešna. Zato je tudi v sedanjosti hkrati pravičnik in grešnik. Torej ima Wilde prav. Prav ima tudi glede grešnika. Tudi ta ima svojo prihodnost. Če se spreobrne, bo živel. (cf. Ezk 33,11) Če se ne spreobrne, bo pogubljen. (cf. Raz 20,14.15) Ne vem pa, če se je slavni pisatelj zavedal, v katerem smislu ima prav.

John Newton je napisal: "Nisem tisto, kar bi moral biti, niti nisem tisto, kar bi hotel biti, niti nisem tisto, kar upam, da bom v prihodnjem svetu, pa tudi nisem več tisto, kar sem bil nekoč. Toda po Božji milosti sem, kar sem." Vse kar smo, smo torej po Božji milosti in nič več. Potoki milosti pa pritekajo s križa Jezusa Kristusa. Bogu hvala za ta njegov dar!

Velika zamenjava

Velika zamenjava je preprosto v tem, da gredo naši grehi h Kristusu, Kristusova pravičnost pa pride k nam po veri. 

~Kim Riddlebarger

Kristusova aktivna in pasivna poslušnost

Kristus je trpel in umrl za naše grehe. To je njegova pasivna poslušnost. Toda Kristus ni le umrl za nas, ampak je za nas tudi živel popolno in brezgrešno življenje. To je njegova aktivna poslušnost.  Kristjanu sta všteti obe vrsti njegove poslušnosti. Več o tem lahko slišite v zgornjem pogovoru, ki sta ga imela Camden Bucey in Alan Strange. 

Njun celotni pogovor, s poudarkom na Kristusovi aktivni poslušnosti, lahko slišite in vidite na tej povezavi.  

Saudova Arabija se odpira

To, kar vidite na zgornji fotografiji, so ruševine starodavne cerkvene stavbe iz 4. stoletja, ki so jo arheologi odkrili v 80. letih prejšnjega stoletja. Ker gre za zgradbo na ozemlju Saudove Arabije, države, v kateri je strogo salafistična  verzija Mohamedovega nauka edina uradno priznana religija, je ta stavba, podobno kot druge podobne razvaline, nedostopna tako za morebitne domače kot za tuje obiskovalce. 

V tej državi s strogo šerijatsko zakonodajo sicer živi na stotisoče tujih delavcev krščanske veroizpovedi, predvsem iz Filipinov in nekaterih drugih azijskih držav ter Afrike, ki jim je prepovedano vsakršno bogoslužno ali molitveno sestajanje.  Če oblasti dobijo saudskega državljana, ki bi sprejel krščanstvo (ali katero drugo vero), ga brez pardona doleti smrtno kazen.

Toda tudi režim v tej zelo bogati, nazadnjaški državi se je odločil, da se začne počasi odpirati svetu. Pri tem pa morajo biti krščanski turisti pozorni, da ne prinesejo s sabo več kot enega izvoda Svetega pisma za zasebno rabo. Pri tem je strogo prepovedano, da bi kdo  ta izvod javno pokazal. V primeru, da kdo prinese več Svetih pisem, bo strogo kaznovan.

Vir slike in besedila: Barnabas Fund

Božji talec Andrew Brunson

Andrew Brunson je ameriški protestantski pastor, ki je preživel 21 mesecev v zaporu v Turčiji, nesojeni kandidatki za članico Evropske unije (sic!).  Obtožen je bil pokristjanjanja (sic!) prebivalcev te večinsko muslimanske države, sodelovanja s kurdskim odporniškim gibanjem in s pristaši, Fethullaha Güllena, vohunjenja za ameriško obveščevalno službo in rušenja predsednika Erdoğana. Po posredovanju predsednika Donalda Trumpa so ga turške oblasti na koncu izpustile iz zapora in mu dovolile odhod domov. Nedavno je napisal in izdal knjigo God's Hostage.

V oddaji na spodnji povezavi lahko poslušate intervju s pastorjem Brunsonom, ki ga je imel za radio organizacije Voice of the Martyrs.

KLIK za dostop do oddaje >>

Čemu v cerkev?

Ne hodi v cerkev po emocionalno izkustvo. V cerkev pojdi po resnico! 

~Robert Godfrey

Kaj pravi Biblija, kaj kultura?

Phil Ashey je v zgornjem videu pojasnil razliko med svetopisemskim in sekularnim pogledom na človeka. Oba pogleda je primerjal skozi štiri vprašanja:

• Kaj je resničnost?
• Kdo je zares srečen?
• Kaj pomeni biti dober človek?
• Kako postaneš dober človek?

V edinosti

Zato vas jaz, jetnik v Gospodu, opominjam, da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani, 2 v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega. 3 Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha z vezjo miru: 4 eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. 5 En Gospod, ena vera, en krst: 6 en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh.     (Ef 4,1-6)

Apostol Pavel je v izbranem odlomku, ki se skladno s tradicionalnim lekcionarjem bere na 17. nedeljo po Sveti Trojici, kristjane iz Efeza in širše pozval k edinosti. 

Kot je bilo že v prejšnjem prispevku povedano, je Pavel pisal pismo Efežanom iz jetništva.  Zaprt je bil zaradi evangelija, oziroma zaradi Gospoda, ki je središče in žarišče evangelija, ki ga je oznanjal Pavel.  Na začetku našega odlomka je apostol  opomnil kristjane, naj živimo vredno klica, s katerim smo bili poklicani. Poklicanost kristjana ni nekaj obrobnega in nepomembnega, saj je posledica tistega, kar je Kristus storil za nas. Kristjan res ni odrešen po svojih delih, ampak po milosti, zato je prav, da iz hvaležnosti do Odrešenika ravna tako, da svojemu Gospodu ne bo delal sramote. Isto velja za krščansko skupnost. V njej morajo vladati ponižnost, krotkost in potrpežljivost, torej vrednote, ki v svetu niso preveč visoko cenjene, so pa bile pomembna sestavina Jezusovega ravnanja.  V cerkvi se najdejo tudi ljudje, ki se nam morda zdijo težavni, zato pravi Pavel, naj v ljubezni prenašamo drug drugega. (cf. v. 2)  Naslednja vrednota, o kateri govori Pavel, je mir, ki je posledica naše spravljenosti z Bogom, zato služi kot vez edinosti med Kristusovimi učenci. (cf. v. 3) Kristjani nismo ustvarjalci edinosti, ampak njeni ohranjevalci. 

Kakor je vsak posameznik eno telo in en duh, tako je tudi Cerkev eno telo, torej Kristusovo, z enim Duhom, ki je Sveti Duh. Vsi kristjani smo poklicani v enem upanju, ki pomeni večno življenje v vstajenjski slavi. Poklicani smo, da že na tem svetu izražamo  edinost. Konec koncev obstaja poleg enega Duha tudi en Gospod, to je Jezus Kristus in en Nebeški Oče, vsi skupaj pa predstavljajo edinost v Trojici. Obstaja ena vera, ki jo izpovedujemo kristjani, ne glede na denominacijsko pripadnost, to je vera, "da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta". (Flp 2,11b) Poleg te vere obstaja en krst, s katerim smo krščeni in s tem posledično včlenjeni v Kristusovo Telo. Kakor je Bog povsod prisoten, tako je tudi Cerkev, ki je sicer razsejana po različnih krajih sveta,  kot celota eno telo. (cf. vv. 4-6)

Za konec pa še nekaj besed o ekumenizmu. Ekumenizem je gibanje za edinost različnih skupnosti, ki se imenujejo krščanske. Dejstvo pa je, da so nekatere zelo daleč od resničnega krščanstva, kakršnega uči Sveto pismo. Z ljudmi, ki trdijo, da je vera premalo za odrešenje in da se zveličamo tudi po dobrih delih, hkrati pa se imajo za edino pravo cerkev, poleg troedinega Boga pa molijo tudi Marijo in svetnike, se  kristjan, ki utemeljuje svojo vero samo na Svetem pismu kot edinem viru Božjega razodetja, ne more iti prave edinosti. O njej se sicer lahko  prijateljsko pogovarjamo, kaj dosti več pa žal ne. Vse, kar se ponuja pod krščansko etiketo, pač ni pristno krščanstvo.

Toleranca do Kristusa

Neverni so zmožni tolerirati Kristusa le tako dolgo, dokler mu je odvzeta njegova prava identiteta. 

~R. C. Sproul

Poslednji Samarijani

Ali ste vedeli, da Samarijani, ki so eno najstarejših ljudstev na svetu, še vedno obstajajo? Gre za pripadnike taistega ljudstva, ki je znano po Jezusovi priliki o usmiljenem Samarijanu (cf. Lk 10, 25-36), po srečanju Jezusa s Samarijanko (cf. Jn 4, 1-41) in misijonskem delu Jezusovih učencev med njimi kmalu po prvih binkoštih (cf. Apd 8,4-25).   Danes jih je le še okrog osemsto, živijo pa v glavnem v zavetju gore (ali bolje rečeno hriba) Garizim nad mestom Nablus, ki je pod kontrolo palestinskih oblasti. Velikokrat se znajdejo v navzkrižnem ognju med Arabci in Judi, sami pa skušajo pomirjevalno vplivati na oboje. 

Več o njihovem sedanjem življenju lahko spoznate iz zgornjega dokumentarca.

Razlikovanje postava - evangelij

Martin Luther pravi, da si vsaka oseba, ki je zmožna popolnoma ločiti med postavo in evangelijem, zasluži, da ji  cerkev podeli doktorat iz teologije. 

~Thomas Park

Krščanstvo in znanost

Do 19. stoletja je krščanstvo, vsaj v svoji protestantski varianti, čisto lepo sobivalo z znanostjo. Potem pa je prišlo do določenega miselnega premika v določenih znanstvenih krogih in sicer v smislu, da si stojita znanost in krščanstvo v opreki. Toda, ali je znanost zmožna odgovoriti na vprašanja, kot so: "Od kod smo? Zakaj bivamo? Kakšen je smisel življenja?"

O tem govori dr. Robert Godfrey v oddaji na spodnji povezavi. 

KLIK za dostop do oddaje >>>

Zlata sredina?

Napori, da bi ustvarili nekakšno zmerno sredino, politično ali teološko, so v zadnjih desetletjih spektakularno spodleteli. Zakaj? To je zato, ker če govoriš o svetosti življenja, ne moreš  reči, da samo majčkeno podpiraš svetost življenja. 

~Albert Mohler

Zapustitev Boga

Ko so veliki duhovniki izvedli svojo zasebno parodijo sodnega procesa, so Jezusa obtožili bogokletja. Toda na uradnem procesu so bili oni tisti, ki so izrekli bogokletje. S svojimi besedami so zavrgli mesijansko upanje in postavili rimskega cesarja na mesto Boga.

~Silverio Gonzalez

Cff. Mr 14,53-64. Jn 19,15.

Božje delo v nas

Zato vas prosim, da ne postanete malodušni ob stiskah, ki jih trpim za vas in v katerih je vaša slava.

14 Zato upogibam svoja kolena pred Očetom, 15 po katerem se imenuje vsakršno očetovstvo v nebesih in na zemlji, 16 naj vam dá po bogastvu svojega veličastva, da se po njegovem Duhu močno utrdite v notranjem človeku. 17 Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, 18 mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina 19 ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti. 20 Njemu pa, ki more po môči, katera deluje v nas, v vsem napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo, 21 njemu slava v Cerkvi in v Kristusu Jezusu skozi vse rodove, na veke vekov. Amen.       

 (Ef 3,13-21)

Pismo Efežanom, iz katerega je vzet zgornji odlomek, je apostol Pavel napisal v zaporu, kar je razvidno na več mestih v pismu (cf. Ef 3,1.4,1.6,20). Dejstvo, da je bil Pavel zaprt, je lahko povzročilo v efeški cerkvi negotovost in  malodušje, zaradi česar je  apostol prosil Boga, da bi dal efeškim kristjanom moč in spoznanje.  (v. 13). 

Tu seveda ne gre za fizično moč, niti za kakšne posebne nadnaravne moči, ampak za okrepitev našega "notranjega človeka", torej človeka, ki živi iz vere in po veri. Besedilo v. 17 ne pomeni, da Kristus že ne bi bival v srcu kristjana, saj je na drugem mestu pisano: "Kristus v vas, upanje slave," (Kol 1,27b) ampak v molitvi apostol prosi, naj živi v naših srcih Kristus z vso svojo silno in dejavno močjo. Ljubezen je naravna posledica žive vere in sad Kristusovega delovanja v kristjanovi notranjosti. Prava pobožnost tudi vodi do globljega razumevanja Boga in njegovih del (v.18). Izrazi: širokost, dolgost, visočina in globočina izražajo neizmerno bogastvo Boga v Jezusu Kristusu. Spoznanje Kristusove ljubezni (v.19) je poseben kristjanov privilegij, ki  na koncu vodi k napolnitvi z Božjo polnostjo. Sam Bog pa zmore v nas ustvariti neskončno več, kot smo si mi sami zmožni predstavljati in prositi.

Sicer pa, zakaj ne bi namesto te suhoparne razlage še enkrat prebrali izvirnega odlomka.

Bog in sprava

Bog prebija vse meje in prepreke, ki si  jih gradimo. On lahko ozdravi najhujšo bolečino in pobota največje sovražnike. 

~Mez McConnell

Varnost

Edino varno mesto za ovco je ob njenem Pastirju, kajti hudič se ne boji ovce, boji se samo Pastirja. 

~A. W. Tozer

Odpuščanje

Amber Guyger je bivša belopolta policistka, katere poklicna kariera se je končala, ko je ustrelila temnopoltega Bothama Jeana. Obsojena je bila na deset let zapora. Na sodišču se je zgodilo nekaj nenavadnega: Brandt Jean, brat umorjenega, je pred vsemi prisotnimi odpustil policistki in jo objel. Kjer Bog zares deluje, tam sta resnično doma odpuščanje in sprava.

Greta Thunberg - Kristusova naslednica?

 Na Siolovem portalu se je danes zasvetil masten naslov:

Švedska cerkev: Greta Thunberg je Kristusova naslednica 

Avtor članka Srđan Cvjetković piše v nadaljevanju: 

Na svojem profilu družbenega omrežja Twitter je luteranska cerkev Limhamns Kyrka iz mesta Malmö na jugu Švedske mladoletno podnebno aktivistko Greto Thunberg razglasila za Kristusovo naslednico.

Švedska cerkev je prepričana, da so Greta Thunberg in njena dejanja, usmerjenja k varovanju okolja, v današnjem času najzvestejša podoba Kristusa, kar so (sicer že pred časom) zapisali tudi na svojem profilu družbenega omrežja Twitter: " Razglasitev!  Jezus iz Nazareta je zdaj imenoval eno od svojih naslednic, Greto Thunberg."  KLIKNI za dostop do celotnega članka. >>> 
___________________________________________________________________________________________________________ 

Švedska cerkev (Svenska kyrkan) je strogo formalno gledano evangeličansko - luteranska cerkev  augsburške veroizpovedi, v resnici pa je že pred časom pozabila na evangelij in na druge principe, ki bi jo opredeljevali kot protestantsko cerkev, kot je princip sola Scriptura, ampak se je poklonila  posvetnemu principu "sola cultura". Švedska cerkev se torej prilagaja duhu časa, čeprav nas apostol Pavel svari pred tem, ko pravi: "In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno." (Rim 12,2) Zato ne čudi, da so zmožni  v tej verski organizaciji postaviti na Kristusovo mesto (αντί Χριστός - anti Christos) deklico, ki se bori proti podnebnim spremembam in za "podnebno pravičnost".   Toda, ko nekaj postaviš na Kristusovo mesto, si iz tega naredil antikrista. In določene osebe iz Švedske cerkve so naredile ravno to! 

Krščanstvo in zgodovina

Krščanstvo je poročeno z zgodovino. V kolikor ni v svojih temeljnih trditvah zgodovinsko, potem je vredno manj od mita.

~R. C. Sproul