Kot pastor reformirane cerkve sem takoj pripravljen priznati, da bi lahko danes bolje opravljali svoje delo, če bi predstavljali kontinuiteto reformirane teologije s teologijo starega in srednjega veka.
Čeprav je potrebno izpostaviti diskontinuiteto med rimskokatoliško in reformirano teologijo, se moramo izogibati ustvarjanju vtisa, kot da razlagamo zgodovino cerkve na način, da preskočimo od zgodnje cerkve neposredno k reformaciji, kakor da nam ne bi imela srednjeveška cerkev ničesar ponuditi.
Reformirani pastorji, vključno z mano, potrebujemo boljšo izvedenost okoli učenja cerkvenih očetov in srednjeveških teologov ter bi morali, kolikor je mogoče, poudarjati kontinuiteto reformiranega nauka z naukom zgodnje in srednjeveške cerkve.
To bi nas držalo v navezi z duhom reformatorjev ter nas usposobilo za pastoralni in razumen pogovor z nemirno dušo, ki išče zgodovinsko krščanstvo v vzhodnem pravoslavju ali rimskem katolištvu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar