Zavrnjen v domačem kraju

Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral, 17 in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano:

18 Duh Gospodov je nad menoj,

ker me je mazilil,

da prinesem blagovest ubogim.

Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost

in slepim vid,

da pustim zatirane na prostost,

19 da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.

20 Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. 21 In začel jim je govoriti: "Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali." 22 Vsi so zanj pričevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: "Ali ni to Jožefov sin?" 23 On pa jim je rekel: "Seveda mi boste povedali ta pregovor: 'Zdravnik, ozdravi sebe.' Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju." 24 In rekel je: "Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. 25 Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, 26 toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. 27 Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirca Naamána." 28 Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli. 29 Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. 30 On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje. 

Lk 4,16-30)

Zgornji odlomek je prepričljiv dokaz za Jezusovo trditev, da ni nihče prerok v svojem domačem kraju in med svojimi ljudmi (Mt 13,53. Mr 6,4. Lk 4,24. Jn 4,44). Če si "eden od nas" pač ne moreš biti kaj drugega kot smo vsi ostali. To je logika povprečnega razmišljanja v majhnih krajih.  Zdaj pa si poglejmo sam odlomek.

Besedilo, zapisano v Lk 4,16-20 je prevzaprav najstarejše poznano poročilo o bogoslužnem redu, kot je bil v navadi  po judovskih shodnicah. Bogoslužje je vključevalo branje iz Postave in iz ene preroške knjige. Po navadi je načelnik shodnice določil nek odlomek, ki naj bi se bral, v našem primeru pa je besedilo za branje iz preroške knjige izbral kar naš Gospod, vzel pa je odlomek iz Iz 60,1.2 in  58,8. Med branjem Božje besede se je iz spoštovanja stalo, med razlago pa sedelo.

Ko je Jezus prebral odlomek iz Izaijevega prerokovanja, je te besede apliciral na svojo osebo, ker so se v njegov osebi izpolnile starozavezne prerokbe. Toda njegovi sovaščani so bili osupli, kajti njegova trditev se jim je zdela absurdna, saj so ga poznali kot čisto navadnega sokrajana, ki je bil celo rojen v nekih čudnih okoliščinah:  "Kaj ni to tisti Jezus iz sosednje ulice, tesarjev sin, za katerega niti ne vemo, če je res tesarjev, ker ga je mati spočela na sumljiv način." Partenogeneza ali deviško rojstvo ni bilo v tistem času v naravnem redu stvari nič bolj verjetna zadeva kot danes.   Na nejevero Nazarečanov je Jezus odgovoril tako, da jim je predstavil dva primera zavračanja prerokov iz Stare zaveze, kar je množico spravilo v takšen bes, da bi ga najrajši ubili.

V tem odlomku je evangelist Luka posebej poudaril štiri glavne značilnosti Jezusove zemeljske službe:

1. Prva je ta, da so se ljudje čudili njegovemu nauku in besedam milosti, ki jih je govoril, a mu niso verovali, ampak so ga vztrajno zavračali (Lk 4,22.28). 
2. Druga je ta, da pomeni njegova služba izpolnitev Pisma (ibid.v. 21). 
3. Tretjič, Jezus je na strani ubogih in zatiranih (ibid. vv. 18.19). 
4. Četrta značilnost je ta, da Jezus vključuje v Božje ljudstvo tudi pogane (ibid. vv. 26.27). 

Današnje nasprotovanje Jezusu morda kaže bolj prijazno podobo. Nekateri ga imajo za velikega moralnega učitelja, drugi za revolucionarja, tretji so ga  pripravljeni priznati za preroka, spet naslednji bi ga imeli celo za eno od mnogih božanstev v svojem panteonu.  Toda prijaznost gor ali dol, vse od naštetega je nepopolno, ali celo zmotno.  Jezusovi nazareški rojaki so zelo dobro razumeli, kaj jim je hotel povedati naš Gospod, a mu niso verovali, niso ga sprejeli. Razumeli so ga dosti bolje, kot velika večina ljudi danes.

Jezus Kristus se je razodel kot utelešeni Logos, utelešena Božja beseda, o kateri piše evangelist Janez: "V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli."  (Jn 1,11).  Ne le da Jezusa niso sprejeli, hoteli so ga celo ubiti, kar se jim v našem odlomku še ni posrečilo, se jim je pa tri leta pozneje v Jeruzalemu. Toda s svojim življenjem v popolni poslušnosti postavi in s svojo smrtjo na križu nas je naš Gospod odrešil greha. Ko je tretji dan vstal od mrtvih, je dokazal, da je popoln in resnični Odrešenik. Zato pravi Janez dalje o utelešeni Besedi: "Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime  in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga." (Jn 1,12.13)  Iz Boga pa je rojen vsak, ki ne zavrača Jezusa, ampak veruje vanj kot v svojega Odrešenika.

Ali sodiš med tiste, ki verujejo vanj?