Znamenje nasprotovanja

Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, 23 kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, 24 in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka.

25 Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. 26 In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. 27 V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, 28 ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel:

29 "Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika

po svoji besedi v miru,

30 kajti moje oči so videle tvojo rešitev,

31 ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev:

32 luč v razodetje poganom

in slavo Izraela, tvojega ljudstva"

33 Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. 34 Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: "Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, 35 in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src."

36 Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, 37 nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. 38 Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema. 

39 Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. 40 Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.    (Lk 2, 22-40)

Naš Gospod je prišel na svet izpolnit celotno postavo (cf. Mt 5,17).  Zaradi tega sta ga Jožef in Marija štirideseti dan po rojstvu prinesla v jeruzalemski tempelj in ga kot prvorojenca posvetila Bogu (cf. 2Mz 13,1. 3Mz 12,1-8).

V to pripoved sta vključeni dve zanimivi osebi, starec Simeon in prerokinja Ana. V novorojenem otroku sta oba prepoznala Mesija - Odrešenika in se ob tem nadvse razveselila. Simeon pa je  imel za Marijo tudi neprijetne novice, saj ji je povedal, kaj čaka njenega otroka v prihodnosti:  "Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje." (Lk 2, 34) V starejšem protestantskem prevodu (CHR) beremo:  "Znamenje, kateremu se bo nasprotovalo."  Mnogi kristjani se danes čudijo, od kod toliko nasprotovanja, ponavadi že prav peklenskega, od kod toliko laži, podtikanj in zlobe, kot da se je odprl sam pekel.

Toda tako razmišljanje spada bolj v prijetno in zaspano malomeščanstvo, kot v krščanstvo. Jezus Kristus je semeion antilegomenon, znamenje, kateremu se nasprotuje. In to je logika tega sveta. Svet je vedno deloval v skladu s to logiko. Za nas je Jezus Kristus Bog in Odrešenik, za tiste zunaj pa "kamen spotike in skala pohujšanja. Ker niso pokorni besedi, se spotikajo; in prav za to so bili postavljeni." (1Pt 2,8 ). Prav nesmiselno bi bilo pričakovati, da nam bodo vsi ploskali, saj tudi našemu Gospodu niso, enako niso ploskali prvim kristjanom niti vsem pravim kristjanom v zgodovini. Svet gre ves čas konstantno po svojem tiru in ima logiko, ki je drugačna od Božje logike. Jezus je rekel apostolom in po njih kristjanom vseh časov: "Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: 'Služabnik ni večji kot njegov gospodar.' Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše." (Jn 15,20) Svojim učencem na tem svetu torej ni obljubil mirnega in lagodnega življenja povprečnih prebivalcev zemeljske oble, ki obdelujejo svoj vrtiček in prijetno uživajo v družinskem krogu, ampak razburkano življenje na valovih preganjanj in sramotenja. Preganjanja seveda niso pravilo, niso pa niti izjema. Vse je odvisno od tega, v katerem delu sveta nekdo živi. In tako je bilo vedno. Bogu moramo biti hvaležni, ker nas tukaj trenutno (še) nihče ne preganja, a se vseeno dogajajo precej čudne stvari.

Ampak vse to se lahko čez noč spremeni. V "civiliziranem zahodnem svetu" poznamo primere, ko so nekateri zaradi neskladnosti z valom politične korektnosti doživeli srečanje bližnje vrste s policijo in pravosodjem. Nobenega razloga ni, da se ne bi moglo kaj takega nekega dne zgoditi tudi pri nas. Sporadični in osamljeni pozivi k preganjanju že obstajajo, a zaenkrat je videti, kot da so še zelo daleč od uradnega žegna s strani oblasti.  A se nikoli ne ve...

Smo pripravljeni na to? Smo pripravljeni tukaj in zdaj živeti kot prinašalci znamenja, ki se mu nasprotuje, a brez samopomilovanja? To vsekakor moramo biti, saj nas Božja beseda preko apostola nagovarja: "Lepo živite med pogani, tako da bodo, čeprav vas zdaj obrekujejo kot hudodelce, sprevideli vaša dobra dela in slavili Boga na dan obiskanja. Bog namreč hoče, da delate dobro in tako utišate nevednost nespametnih." (1Pt 2,12.15) Naj nam te besede preidejo v meso in kri.