Slaba in dobra religija

Pred dnevi je del slovenske javnosti šokiral, oziroma razburil poslanec skrajno leve stranke, ki je v dvorani državnega zbora nosil majico z napisom in simbolom punk skupine Bad Religion. Sliko lahko vidite na levi strani. Drugi del taiste javnosti se je najbrž ob tem dogodku potihoma škodoželjno hahljal. Stranka, ki ji poslanec pripada, ga je začela seveda takoj vneto braniti, češ da ni imel nobenega slabega namena, ampak da gre le za ime neke  punk skupine in podobno.

Priznam, da je omenjeni dogodek tudi mene   sprva  neprijetno presenetil, ampak, ko sem začel premišljevati o tej zadevi, sem  počasi ugotovil, da kombinacija napisa in simbola sploh  ni napačna. Iz tega sledi, da so se tisti, ki so si  to kombinacijo napisa Bad Religion in znaka s prekrižanim križem  izmislili ter oni, ki to kombinacijo nosijo, če bi že hoteli koga s tem sramotiti, ustrelili v koleno. Kristjan, ki se malce poglobi v ta primer, se lahko ob vsem skupaj le prizanesljivo nasmehne. 

Zakaj?  Poglejmo simbol s prečrtanim križem.  Križ je središče krščanske vere. Za nas je religija brez križa, oziroma vsaka religija, ali svetovni nazor, ki zanika ali taji, torej črta Kristusov križ, slaba religija.  Apostol Pavel je v zvezi s tem zapisal: "Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč." (1Kor 1,18)  Krščanstvo, ki temelji na križu, ni slaba religija; v kategorijo slabih religij in svetovnih nazorov spada vse tisto, kar nasprotuje Kristusovemu križu.

Nekaj vrstic naprej je Pavel napisal: "Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi."  (1Kor 1,22-25) 

Judje Pavlovega časa  so hoteli nazorne dokaze o Kristusovem  mesijanskem poslanstvu, ki bi se izražali v obliki znamenj in čudežev. Ampak, tudi če so jih bili deležni, so jih mnogi med njimi pripisovali zlim silam. Po drugi strani so Grki stavili na razum in filozofijo. V moči svojega razuma so hoteli dobiti odgovor na končna vprašanja. Judom je bil križani Mesija v spotiko, Grkom pa norost. Še danes je križ mnogim, pa ne le Judom, ampak tudi npr. muslimanom v spotiko,  tistim, ki se imajo za prosvetljene ateiste ali agnostike, pa norost. Bog pač ne deluje v skladu z našimi željami in pogledi, ampak po svojem načrtu. Starozavezni prerok Izaija pravi: "Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori GOSPOD." (Iz 55,8) Na drugem mestu pa pravi: "Gospod nad vojskami je sklenil to, da oskruni vse slave napuh, da spravi v zaničevanje vse najbolj češčene na zemlji."  (Iz 23,9)  Naš Bog ni projekcija naših želja, ampak suvereni Bog, Jahve Sabaot, ki dela v skladu s svojim namenom.

Dobra religija je osrediščena v Kristusovem križu, kjer se stikata horizontalna komponenta našega zemeljskega bitja in žitja ter vertikalna komponenta, ki kaže pot kvišku, k Bogu. Gre za znamenje, kateremu se nasprotuje, a je naš Gospod v tem znamenju zmagal nad grehom, smrtjo in hudičem. To je dobra novica, evangelij odrešenja! Na kratko jo lahko povzamemo takole:  "On [Kristus, op. Diz.) je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja."  (Rim 4,25) in takole: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) 

Izrek :"Via crucis, via lucis," ("Pot križa, pot luči") je še kako resničen. Pot brez križa je pot v temo, večno temo, pot slabe religije, religije, ki črta križ.