Blagoslovljeno veliko noč!

Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. 2 Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. 3 Med seboj so govorile: "Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?" 4 Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. 5 Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. 6 On pa jim je rekel: "Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili. 7 Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: 'Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.'"  8 Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.   (Mr 16,1-8)

Evangeljski zapisi, ki pripovedujejo o vstajenju našega Gospoda so napisani tako, da dobimo občutek, da so si dogodki sledili v veliki naglici. Pravzaprav so se res. Zaradi bližajoče se pashe je bilo treba Jezusovo truplo na hitro pokopati, tako da  ga zaradi časovne stiske niso niti utegnili pomaziliti. Zato se je skupina pogumnih žensk, moški so se iz strahu pred rimsko oblastjo in Judi poskrili, odločila, da to delo opravi po končanih praznikih. Toda pred vhodom v grob je bil nameščen ogromen kamen, kar je za ženske pomenilo nepremostljiv problem. Taki kamni so namreč tehtali od ene do dveh ton. 

Ko so prispele na cilj, so si lahko oddahnile, kajti grobnica je bila odprta, tam navzoči angel pa jim je sporočil veselo novico, da je bil naš Gospod Jezus Kristus obujen. Ženske so bile  seveda  prestrašene,  kajti angeli niso nekakšna poženščena krilata bitjeca, kot jih prikazujejo pobožne podobe, ampak bitja, ki so se jih vsi, ki so jih kdajkoli videli, nemalo prestrašili. Zaradi strahu so zbežale od groba in vso pot molčale...

Prazen grob je dokaz, da je Kristus zares vstal. Toda kakšen pomen ima to vse skupaj? Sv. Pavel je nekje zapisal: "[O]n [Kristus, op. Diz.] je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja." (Rim 4, 25) V tej misli je apostol narodov na kratko in jedrnato povzel  vsebino evangelija. V prvem delu pravi, da je bil Jezus izročen v smrt zaradi naših prestopkov. Že davno pred Pavlom je  prerok Izaija pisal o trpečem Božje služabniku, kjer med drugim pravi: "On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni. Mi vsi smo tavali kakor ovce obrnili smo se vsak na svojo pot, GOSPOD pa je naložil nanj krivdo nas vseh." (Iz 53,5.6)  Jezus je bil žrtvovan zaradi naših grehov,  s svojo smrtjo na križu je odrešil ljudi. Pavel govori podobno kot Izaija, a bolj na kratko. Toda sama smrt na križu še ni dokaz, da je šlo pri Jezusu za resničnega Mesija. Koncec koncev je veliko ljudi umrlo na križu, pa niso mesije. Šele z  vstajenjem od mrtvih je naš Gospod dokazal, da je res tisto, kar je trdil, torej Odrešenik sveta, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta in da imamo v njem popolno odkupitev in opravičenje. 

Na veliko petek zvečer sem na televiziji slišal govoriti popularnega rimskokatoliškega duhovnika, ki je najprej na kratko podal vsebino evangelija. Sam pri sebi sem rekel: "Hej, pa to je vendar čisti evangelij!"  Ampak že kmalu sem bil razočaran, saj je začel govoriti o vsesplošnem bratstvu in sestrstvu vseh ljudi. Odrešenje, o katerem govori evangelij, ni kar nekakšen: "Kumbaja, mi se imamo radi," ampak pozna tudi določene zahteve. Najtrej je treba biti "v Kristusu."  Ko se zavemo svoje grešnosti, oziroma padlosti pred Bogom in se pokesamo ter se zanesemo na Jezusa kot našega edinega Gospoda in Odrešenika, smo dejansko rešeni. Ne obstaja pa nikakršno vsesplošno bratstvo in sestrstvo vseh ljudi, ampak samo tistih, ki s(m)o v Kristusu. Tako pravi Sveto pismo,  splošno bratstvo pa je stvar različnih človeških filozofij, kot je na primer masonska. 

Kristus je vstal. To je odlična novica. Brez njegovega vstajenja ne bi bilo odrešenja (cf. 1Kor 15,12-19). Po svetu je hodilo veliko takšnih in drugačnih prerokov in oznanjevalcev različnih naukov. Vemo tudi, kje počivajo posmrtni ostanki mnogih od teh ljudi. Jezusov grob pa je prazen. Bog Oče ga je namreč "pred vsemi potrdil tako, da ga je obudil od mrtvih." (Apd 17,31b)  Apostol Janez je imel v izgnanstvu na otoku Patmos videnje našega Gospoda, kjer med drugim pravi: "On pa je položil name desnico in rekel: 'Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja." (Raz 1,17b.18)   Ko je ječar v Filipih vprašal Pavla in Sila, kaj mora storiti, da bi se odrešil, sta mu odgovorila: "Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!" (Apd 16,31)  Preprosto, kajne? 

Blagoslovljeno veliko noč voščim!