1. »Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (Gal 6,14)
Zanimivo je, da Jezus v
Svetem pismu od nas ne zahteva, da bi se spominjali njegovega rojstva ali
vstajenja, čeprav vemo, da se moramo tudi tega, ampak naj se spominjamo njegove
smrti. Ko je vzpostavil Gospodovo večerjo, je rekel: »To delajte v moj spomin!«
(Lk 22,19) Pavel je rekel: »Meni pa Bog
ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa.« Križ
je, enako kot vislice ali električni stol, orodje smrti. Zakaj naj bi se torej
z njim hvalili? Zaradi tega, kar se je na njem zgodilo. Ko je Jezus rekel: »Izpolnjeno
je,« so bili poplačani vsi tvoji grehi od zibeli do groba. Zato je križ, kadar
je govora o odrešenju, Božja prva in zadnja beseda. Njegova prva beseda je zato, ker je bil Jezus Jagnje,
zaklano »od ustanovitve sveta« (Raz 13,8 CHR). Križ pa je tudi Božja zadnja
beseda, saj bodo v nebesih prepevali: »Bilo si zaklano in si jih odkupilo Bogu s krvjo svojo iz vsakega
rodu in jezika in ljudstva in naroda.« (Raz 5,9 CHR) Pri
odrešenju ni nobenega plana B. Edina pot v nebesa vodi preko Kalvarije. Če
hočeš biti odrešen(a), se ne moreš izogniti križu ali iti okoli njega. Sveto
pismo pravi: »Brez prelivanja krvi ni odpuščanja [grehov].« (Heb 9,22 JUB) Če
danes pogledaš na križ, uzreš v njem prekletstvo
greha, ceno greha in zdravilo za greh. In ko se ozreš na
križ, se spomni: »On je to storil zame.«
2. »Mi pa oznanjamo križanega
Mesija.« (1Kor 1,23)
Pavel piše: »Judje namreč
zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki
je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom,
je Mesija, Božja moč in Božja modrost.« (1Kor 1,22-24) Za odrešenje ne obstaja niti judovski niti
poganski način. Obstaja le en način, to je pot križa. Mi vsi potrebujemo isto
stvar. Vsi moramo vedeti, kaj je prav
in delati, kar je prav. Potrebujemo modrost,
da bi vedeli, kaj moramo delati in moč za izvrševanje tega. Kristus nam preko
križa ponuja oboje. Ko je Billy Graham v svojem zgodnjem obdobju ob neki
priložnosti pridigal ogromni množici v Dallasu, je bilo njegovo sporočilo deležno pičlega odziva. Ko je zapuščal oder,
ga je ogovoril nek starejši moški in mu rekel: »Vaše sporočilo je bilo dobro,
toda niste oznanjali križa.« Billy je
šel v sobo, se zjokal in sklenil: »Nikoli več ne bom imel pridige, v kateri ne
bi bil križ v središču.« Ko je spet pridigal, ga je Bog uporabil, da je
pritegnil več ljudi h Kristusu kot kateri koli pridigar v zgodovini. V vsakem
od nas je ravno dovolj ega, da hočemo z
opravljanjem dobrih del »prispevati« k našemu odrešenju. Toda tega ne zmoremo. Pisec cerkvenih hvalnic Robert Lowry je zapisal: »Kaj
oprati more greh? Jezusova kri edino. Kaj ozdravlja bol nas vseh? Jezusova kri
edino. Kri dragocena je, ki pere grehe vse. Vir nam rešitve je, Jezusova kri
edino.«*
3.
Bog, ki je na križu umrl za naše grehe, je za nekatere ljudi norost. Njihova filozofija gre takole: »Česar ne razumem, tega ne sprejmem.« To je tisto, v čemer se motijo. Odrešenje prihaja samo po veri. »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« (Mt 18,3) Vse, kar se od nas zahteva, je preprosta otroška vera v Kristusovo dovršeno delo na križu. Zgodba pripoveduje o študentu, ki mu je profesor test ocenil nezadostno. V razburjenosti je rekel: »Te ocene si ne zaslužim!« profesor se je zasmejal in se pošalil: »Strinjam se. Toda to je najnižja ocena, ki jo lahko dam.« Tako gleda Bog na našo modrost: »Modrost tega sveta je pri Bogu norost.« (1Kor 3,19) Neki mož je med povodnjijo stal na strehi in molil: »Bog, prosim te, reši me!« Mimo je priplul čoln na vesla in čolnar mu je ponudil, da ga odpelje na varno. Mož je rekel: »Ne, Bog bo poskrbel zame!« Vode so mu prišle že do pasu. Pojavil se je helikopter, iz katerega so mu spustili lestev. Mož pa: »O, ne, Bog bo poskrbel zame.« Kmalu zatem je utonil. Ko je stopil pred Boga, mu je rekel: »Zakaj me nisi rešil?« Bog mu je odvrnil: »Poslal sem ti čoln in helikopter. Kaj še hočeš?« Na križu je Bog storil vse, da nas reši. Vse, kar potrebuješ je le, da zaupaš Kristusu in sprejmeš dar večnega življenja.
3.
Bog, ki je na križu umrl za naše grehe, je za nekatere ljudi norost. Njihova filozofija gre takole: »Česar ne razumem, tega ne sprejmem.« To je tisto, v čemer se motijo. Odrešenje prihaja samo po veri. »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« (Mt 18,3) Vse, kar se od nas zahteva, je preprosta otroška vera v Kristusovo dovršeno delo na križu. Zgodba pripoveduje o študentu, ki mu je profesor test ocenil nezadostno. V razburjenosti je rekel: »Te ocene si ne zaslužim!« profesor se je zasmejal in se pošalil: »Strinjam se. Toda to je najnižja ocena, ki jo lahko dam.« Tako gleda Bog na našo modrost: »Modrost tega sveta je pri Bogu norost.« (1Kor 3,19) Neki mož je med povodnjijo stal na strehi in molil: »Bog, prosim te, reši me!« Mimo je priplul čoln na vesla in čolnar mu je ponudil, da ga odpelje na varno. Mož je rekel: »Ne, Bog bo poskrbel zame!« Vode so mu prišle že do pasu. Pojavil se je helikopter, iz katerega so mu spustili lestev. Mož pa: »O, ne, Bog bo poskrbel zame.« Kmalu zatem je utonil. Ko je stopil pred Boga, mu je rekel: »Zakaj me nisi rešil?« Bog mu je odvrnil: »Poslal sem ti čoln in helikopter. Kaj še hočeš?« Na križu je Bog storil vse, da nas reši. Vse, kar potrebuješ je le, da zaupaš Kristusu in sprejmeš dar večnega življenja.
Besedilo je vzeto s spletne strani United Christian Broadcasters. Poslovenil Dizma.
* Pojte Gospodu novo pesem: duhovne himne in pesmi za čaščenje. -Nashville: Word Music Integrity Music, 2000. Št. 336.
Ni komentarjev:
Objavite komentar