Bogastvo in milost

 Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: "Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?" 18 Jezus mu je odvrnil: "Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! 19 Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!" 20 Rekel mu je: "Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti." 21 Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: "Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!" 22 Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

23 Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: "Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!" 24 Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovoril: "Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! 25 Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo." 26 Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: "Kdo se potem more rešiti?" 27 Jezus se je ozrl vanje in rekel: "Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče." 28 Peter pa mu je začel govoriti: "Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj." 29 Jezus je rekel: "Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive 30 in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje. 31 Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi."   (Mr 10,17-31)

Zgornji dogodek najdemo opisan v vseh treh sinoptičnih evangelijih.  Ne vemo, kdo je bil tisti človek, ki je prišel ves navdušen k Jezusu in ga povprašal, kaj mora storiti, da bi dosegel večno življenje. Matej pravi, da je šlo za mladeniča (cf. Mt 19,29), Luka pa, da je bil oblastnik (cf. Lk 18,18). Iz tega lahko sklepamo, da je šlo za pomembnega mladega človeka. 

 

Ta mladi pomembnež je torej prihitel k Jezusu, pokleknil predenj in ga vprašal: "Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?" (Mr 10,17) Je hotel mladi mož z "dobrim učiteljem" Jezusu laskati? Se je sploh zavedal, s kom ima v resnici opravka, ali pa je tisti "dobri" izrekel, ker se mu je zdelo, da se to spodobi? Iz Jezusovega odgovora lahko sklepamo, da je šlo prej za laskanje, kot kaj drugega. Toda tudi vprašanje, ki ga je mladenič postavil, je čisto religiozno vprašanje in zelo nevarno: "Kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?" Zato ga je Jezus preizkusil tako, da mu je naštel nekaj zapovedi. Mladi oblastnik je veselo odgovoril, da vse to izpolnjuje od zgodnje mladosti. Potem ga je naš Gospod dobesedno vrgel pred zid, ko mu je  postavil nemogočo zahtevo: "Pojdi, prodaj vse, razdeli to ubogim in hodi za menoj!" In mladi mož je žalosten odšel.

Zakaj pravim, da je vprašanje, ki ga je postavil mladi oblastnik nevarno? Vprašal je, kaj mora storiti, da si prisluži odrešenje. Zanašal  se je na svoja dela, na izpolnjevanje postave. Toda, če se hoče kdo odrešiti z izpolnjevanjem postave, je strogo dolžan izpolniti vse njene zahteve, zato pravi sv. Pavel: "Vse tiste, ki se naslanjajo na dela postave, pa zadene prekletstvo. Kajti pisano je: Preklet je vsak, ki ne vztraja pri vsem, kar je zapisano v knjigi postave, da bi to izpolnjeval." (Gal 3,10) Nihče se  ne more odrešiti z izpolnjevanjem zapovedi, kajti najsi smo še tako pridni, nam na koncu  vedno vsaj nekaj zmanjka. Mladi mož je imel veliko premoženje in ga ni hotel izgubiti, povrhu tega je judovska religija tedaj učila, da je bogastvo dokaz Božjega odobravanja. Jezus je zadel v srčiko njegovega problema. 

V nadaljevanju (Mr 10,23 ss.) nas Jezus opozarja na nevarnost bogastva. Tu je uporabil zelo znano prispodobo o kameli in šivankinem ušesu. Glede tega, kaj je mislil s šivankinim ušesom, obstajata dve mnenji. Po enem mnenju naj bi šlo za manjša vrata v jeruzalemskem obzidju, skozi katera je bilo nemogoče vstopiti kameli, ki je bila obložena s tovorom. Ni pa nobenega dokaza, da so ta vrata dejansko obstajala. Sam se zato nagibam k dobesedni razlagi, da je torej šlo za navadno šivankino uho. Zdaj pa razčistimo vprašanje, zakaj je bogatašu tako težko priti v nebeško kraljestvo. Jedro problema pravzaprav niti ni v samem bogastvu, ampak v prioritetah, oziroma navezanosti na bogastvo. Jezus pravi na drugem mestu: "Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce." (Mt 6,21). V otroštvu sem bral življenjepis Antona Padovanskega, v katerem je bila med drugim legenda, ki govori o smrti nekega bogataša. Preden so ga pokopali, naj bi ugotovili, da mrtvec v krsti nima srca. Anton naj bi jim nato svetoval, naj pogledajo v bogataševo skrinjo z novci. Ko so pogledali vanjo, so v njej res našli njegovo srce. Sam sicer ne verjamem v to zgodbo, je pa zelo poučna, saj nam ilustrira tisto, kar je rekel Jezus.  Pohlep po bogastvu, oziroma navezanost nanj,  človeku zamegli pravo prioriteto, ki mora biti nebeško kraljestvo, ne materialne dobrine. Bogastvo seveda ni edina stvar, ki bi nas oddaljevala od nebeškega kraljestva. Je le eden od možnih malikov, ki nas lahko vlečejo proč od Boga. Med takšne malike sodijo tudi ugled, oblast, izobrazba, spolnost, oziroma vse, kar koli si kdo postavi na prvo mesto. Gre za stvari, ki sicer niso nujno slabe,  slabo je, če postanejo naš bog, naš malik.

Toda Jezus je rekel še nekaj: "Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče." (Mr 10,27)  Če bi bilo naše odrešenje odvisno od naših del, potem bi bilo res nemogoče. Zato pravi apostol Pavel:

"Sicer pa smo nekoč tudi mi vsi živeli tako kot oni v svojih mesenih poželenjih; počenjali smo, kar sta hotela meso in razum, in smo bili po naravi otroci jeze kakor drugi. 4 Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, 5 čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil – po milosti ste bili namreč rešeni – 6 in z njim nas je obudil in nas posadil v nebesa v Kristusu Jezusu [...] 8 Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. 10 Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli" (Ef 2,3-6.8-10)

Pravo vprašanje torej ni: "Kaj naj naredim, da pridem v Božje kraljestvo?" ampak: "Kako se pride  v Božje kraljestvo?"  Odrešenje je po milosti, ne po delih. Dela so sad milosti, ne obratno! Izpolnjevanje zapovedi je posledica odrešenja, ne obratno! Pa tudi v tem pogledu verniki nismo dosledni, zato tudi mi vsak dan potrebujemo evangelij, da ne bi zapadli v legalizem, ki vodi v žalost in brezup, kot smo ga videli pri mladem oblastniku, ki je potem  odšel proč.

 

Nezasluženo odrešenje po milosti ima lahko radikalne posledice. O tem je v Mr 10,28 spregovoril apostol Peter.  Jezus mu je na to odvrnil, da lahko učenci že na tem svetu pričakujejo več, kot so imeli, preden so vse opustili, kajti biti Kristusov učenec pomeni, da imaš brate in sestre širom sveta, postaneš torej del velike krščanske družine. To velja za ta vek, v prihodnjem veku pa čaka Gospodove učence večno življenje. Glede "sedežnega reda" v Božjem kraljestvu pa je tako, da bodo nekateri, ki tukaj, na tem svetu ne izstopajo, tam prvi in obratno (cf. Mr 10,31). 

 

 Bogastvo torej ni največji problem, kajti premožni lahko pomagajo tistim, ki si sami ne zmorejo ali ne morejo pomagati. Problem je navezanost na bogastvo, ali na katero koli stvar, ki ni Bog. Pa tudi odrešenja se ne da zaslužiti, odrešenje je Božji dar, dar Božje milosti.