Dogodki okrog pashe okoli leta 30 so najpomembnejši del odrešenjske zgodovine. Skrbno zastražen grob, kamor so položili v očeh etablirane judovske religije in rimske države politično nekorektnega in sumljivega upornika, je bil prazen, stražarji pa so si komaj opomogli od šoka. Osupli so bili tudi Kristusovi učenci, ki so potrebovali kar nekaj časa, da so doumeli tisto, kar jim je njihov Učitelj govoril tri leta: "Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo obujen." (Lk 9,22 ) O tem pa je tudi že zdavnaj prej pisal navdihnjeni psalmist: "Zakaj moje duše ne boš prepustil podzemlju, svojemu zvestemu ne boš dal videti trohnobe." (Ps 16,10)
V čem je smisel vstajenja? Apostol Pavel pravi, da je bil Kristus dan v smrt za naše grehe in obujen za naše opravičenje. (cf. Rim 4,25) Na drugem mestu pa nam pravi, da bi, če Kristus ne bi vstal, mi še vedno ždeli v svojih grehih in brez vsakega upanja (cf. 1Kor 15,17-19).
Vstajenje je finale v kratki, a bogati seriji dogodkov, ki so se
odvili od cvetne nedelje naprej. Je dokaz, da Kristusova smrt na križu ni bila nekaj nesmiselnega.
Po triumfalnem prihodu v Jeruzalem na cvetno nedeljo so šle stvari le še navzdol in so
se navidez končale z Gospodovim pokopom. Potem je sledil velikonočni
finale, ki je dal popolnoma nov smisel vsemu dogajanju: "Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni." (1Kor 15, 21.22) Smrt je ena od posledic človekovega
padca v greh. Ker je v Božjih očeh ves človeški rod med sabo povezana
celota, je postal ves človeški rod okužen z grehom in deležen telesne
smrti ter je zaslužil večno pogubo. Teolog R. C Sproul je izjavil: "Križ
brez utelešenja je brezpomenski, brez vstajenja pa nepopoln." Če se
torej Bog Sin ne bi bil učlovečil, križ ne bi imel pomena, saj noben
človek ne more odkupiti niti sebe niti drugih. Če bi imela smrt po
križanju zadnjo besedo in bi naš Gospod do danes obležal v grobu, potem
ne bi mogli imeti v sebi gotovosti, da so nam grehi odpuščeni. Tisto, kar je Adam zapravil, je
torej moral nekdo pridobiti nazaj. To je storil Jezus Kristus, ki je vsem, ki so v njem, priskrbel to, kar je zapisano v Božji besedi: "Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali prek Jezusa, privedel skupaj z njim." (1Tes 4,14)
Kristjani pravzaprav verujemo, da smo že tukaj in zdaj deležni precejšnjega dela blagoslovov, ki nam jih je priskrbel Kristus: "Tudi vi ste bili mrtvi zaradi svojih prestopkov in grehov, v katerih ste nekoč živeli na način tega sveta,
ko ste sledili poglavarju oblasti zraka; ta duh zdaj deluje v sinovih
neposlušnosti. Sicer pa smo nekoč tudi mi vsi živeli tako kot
oni v svojih mesenih poželenjih; počenjali smo, kar sta hotela meso in
razum, in smo bili po naravi otroci jeze kakor drugi. Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil – po milosti ste bili namreč odrešeni – in z njim nas je obudil in nas posadil v nebesa v Kristusu Jezusu, da bi v prihajajočih vekih pokazal v svoji dobrosrčnosti do nas v Kristusu Jezusu čezmerno bogastvo svoje milosti." (Ef
2,1-7) Tudi mi smo bili nekoč, enaki kot vsi drugi, ki jih apostol imenuje sinovi
nepokorščine. Dejstvo je, da smo tudi mi telesni Adamovi potomci. Bili
smo duhovno mrtvi in otroci Božje jeze, a Bog nas je oživil. Na nek
način smo že, čeprav nepopolno, deležni prihodnjih dobrot, tudi
Kristusovega vstajenja. To ni zavoljo naše posebne
dobrote, zaslužnosti ali drugih kvalitet, ki bi jih imeli, ampak
popolnoma po Božji milosti. Milost pa lahko prejmemo po veri, ki je
popolno zaupanje v Jezusa Kristusa in v njegovo dovršeno delo. Vera pa je tudi sredstvo, s pomočjo katerega moremo sprejeti milost, torej nekaj takega kot roka kot roka, s
katero sprejmemo Božji dar.
Kristus obljublja in vabi: "Kajti tako je Bog
ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi,
kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje." (Jn 3,16)
Ni komentarjev:
Objavite komentar