Pot v nikamor

Vir slike: Wikipedia

 Pred mnogimi leti, ko sem bil še bruc in preden sem spoznal Gospoda, sva se s prijateljem, ko sva bila pod vplivom neke substance odločila, da se odpeljeva v gore.

Rekel sem: »Pojdiva po tej poti!«

Vprašal me je: »Kam pa vodi?«

Odgovoril sem: »Nikamor.«

On mi je odvrnil: »Ta kraj mi je všeč.« Pa sva šla.

Kot je dobro znano, je tudi mačka Režalka dejala Alici nekaj podobnega: »Če ne veš, kam greš, potem te bo do tja privedla katera koli pot.« To je dokaj dober opis mojega življenja v tistem času.

Sekularizirani svet je temu v mnogočem podoben. Ne ve, od kod prihajamo, zakaj smo tukaj in kam gremo. Toda vseeno hoče vsakogar vzeti s sabo na pot. Ne pozna našega telosa* ali cilja. Stvar je v tem, da če ne poznate cilja, smisla življenja, ali zakaj smo tukaj, kako lahko potem veste za pravo pot? Ali si samo izmišljamo pravila za druge, s katerimi smo? To je tako, kot bi nas nekdo, ki ni čisto pri zdravi, vozil v nikamor. V realnem življenju to nikakor ni dobro.

Jezus je ob neki priložnosti rekel: »Tudi če jaz pričujem o sebi, je moje pričevanje resnično, ker vem, od kod sem prišel in kam grem. [Skeptikom pa je rekel:**] Vi pa ne veste, od kod prihajam in kam grem.« (Jn 8,14) V času mlade cerkve so krščanstvo pogostoma imenovali pot. To je bilo deloma zato, ker je Jezus rekel o sebi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Jn 14,6)

Čeprav sem bil namenjen v napačno smer, mi je bilo po njegovem velikem usmiljenju odpuščeno, ne da bi si to zaslužil, po Svetem Duhu sem bil čudežno spremenjen in prestavljen iz kraljestva teme v kraljestvo luči. Za to sem resnično hvaležen. Za mano je dolga pot, toda sedaj ima vse svoj smisel: naš izvor, zakaj smo tukaj in naš telos*. Edino v Kristusu so naše plašnice odstranjene in je razodet naš pravi cilj.

 Avtor: N.N.

Prevod: Dizma 

KLIK za dostop do izvirnega besedila >>>

 

*Telos (gr.): cilj, smoter, namen.

** Besedilo v oglatem oklepaju dodal avtor.