Ob dnevu državnosti

"Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. 2 Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo. 3 Oblastnikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo húdo. Hočeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj dobro, pa boš imel od nje priznanje. 4 Oblast je namreč Božja služabnica tebi v dobro. Če pa delaš húdo, se boj! Ne nósi namreč meča zastonj; Božja služabnica je, ki se maščuje zavoljo jeze nad tistim, ki počenja húdo. 5 Zato se je treba pokoravati, in sicer ne samo zaradi jeze, marveč tudi zaradi vesti. 6 Saj tudi davke plačujete zato, ker so tisti, ki jih izterjujejo, Božji izvrševalci. 7 Dajte vsem, kar jim gre: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbina, strah, komur strah, čast, komur čast." (Rim 13, 1-7)

 

Danes obhaja naša zemeljska domovina Slovenija svoj enaintrideseti rojstni dan, ko pri nas praznujemo dan državnosti. Ob tej priložnosti je prav, da spet malo razmislimo o tem, kaj sploh je država in čemu služi. Na tem mestu se ne bom posvečal sociološkim definicijam, ampak temu, kaj naj bi država pomenila za kristjana. O tem je lepo pisal apostol Pavel v zgornjem odlomku, zato je prav, da si podrobneje pogledamo, kaj pravi omenjeni odlomek.

1. Vsaka oblast je od Boga. V času, ko je Pavel pisal pismo Rimljanom, se rimska oblast ni kaj prida ukvarjala s kristjani. Rimska država je z razvejano mrežo cest in z vojsko skrbela za varnost državljanov, kar je tudi omogočalo razširjanje evangelija po obsežnem cesarstvu. Po drugi strani se je Pavel zavedal, da je tudi slaba oblast boljša od nikakršne oblasti, oziroma brezvladja. Iz dogodkov zadnjih let se lahko poučimo, kaj se zgodi, ko nekje preneha delovati državna oblast in nastopi anarhija.
   
2. Kdor se upira oblasti, se upira Božjemu redu in si nakoplje obsodbo (v. 2). Celo slab red je boljši od nobenega reda (o čemer je bilo govora v 1. točki), saj "Bog ni Bog zmešnjave, ampak miru." (1Kor 14,33) Apostol odvrača kristjane od uporništva, ker jih lahko le-to privede do obsodbe. Rimska oblast pa glede teh reči ni bila prav nič nežna.
3. Oblast je Božja služabnica in se je ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak, kadar delamo hudo. Kot sem že prej omenil, kristjani v najzgodnejšem obdobju še niso imeli posebnih težav z rimsko oblastjo. Namen oblasti naj bi bila skrb za red in pravičnost, za kar so Rimljani dokaj dobro poskrbeli. Pavel kot rimski državljan je užival zaščito rimskega prava in se je mogel s ponosom sklicevati na dejstvo: "Romanus sum," ki mu je omogočalo to zaščito. Mestni redarji v Filipih so ob neki priložnosti pretepli Pavla in Sila ter ju vrgli v ječo. Ko so prišli po njiju, se je Pavel skliceval na svoje državljanske pravice:  "Toda Pavel je sporočil redarjem: 'Čeprav sva rimska državljana, so naju dali javno pretepsti, ne da bi nama bili dokazali krivdo, in naju vrgli v ječo. Zdaj pa bi naju radi skrivaj vrgli ven. Ne, tako ne gre! Naj prideta oblastnika sama semkaj in naju spremita na prostost!' Redarji so te besede sporočili oblastnikoma. Le-ta sta se prestrašila, ko sta slišala, da sta Pavel in Sila Rimljana.  Prišla sta k njima in se opravičila, ju odpeljala iz ječe ter prosila, naj odideta iz mesta." (Apd 16, 37-39) Kristjanu se torej v odnosu do oblasti ne sme napravljati kot neka tutka, ampak se sme upravičeno sklicevati na svoje pravice. Ko so ob neki drugi priložnosti hoteli prebičati Pavla, se je spet skliceval na svoje rimsko državljanstvo (cf. Apd 22,21-29). 
4. Plačevati je treba davke in izpolnjevati obveznosti. Kristjan je dolžan plačevati davke in biti poslušen oblasti v čisto zemeljskih stvareh. Tudi Jezus je v zvezi s plačevanjem davkov rekel: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega." (Mr 12,17) Mi sicer nimamo cesarja, ampak smisel je isti: cesar simbolizira državno oblast. Toda ta poslušnost ni absolutna, kadar gre za zadeve, ki so v nasprotju s Kristusovim verskim in etičnim naukom. V teh primerih je kristjanova dolžnost, da pove državi enako, kot je oblastnikom povedal apostol Peter: "Bogu se je treba pokoravati bolj kot ljudem!" (Apd 5,29) Nobena država se nima pravice postavljati nad kristjanovo vestjo! Država ne sme biti malik. Iz bližnje preteklosti poznamo tri totalitarne sisteme, ki so malikovali državo: fašistični, nacistični in realsocialistični. Država še zdaleč ni nekaj absolutnega, kajti države prihajajo in odhajajo. Kdor ne verjame, naj si ogleda zgodovinske karte Evrope iz različnih obdobij, morda od rimskega časa do danes.

Sv. Pavel pa nam vsem skupaj še nekaj polaga na srce: "Predvsem te torej prosim: prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi, za kralje in za vse oblastnike, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho." (1Tim 2,1.2) Glede na to, da so danes kralji v glavnem  iz mode, lahko ta samostalnik v praktičnem življenju nadomestimo s predsednikom ali s kom podobnim, pomen pa ostane isti. Kakorkoli, rimski prezbiter ali škof Klemen je v svoje Pismo Korinčanom, ki je verjetno nastalo v letih med 96 in 98, vključil daljšo molitev, katere odlomek navajam tukaj:

"Daj slogo in mir nam in  vsem prebivalcem zemlje [...] nam, ki smo pokorni Tvojemu vseobvladujočemu in v vsem najodličnejšemu Imenu in svojim vladarjem in voditeljem na zemlji!

Ti, Gospodar, si jim dal kraljevsko oblast [...] da bi mi spoznali veličastvo in čast, ki si jim jo Ti dal, da bi se jim podrejali in v ničemer ne nasprotovali Tvoji volji. Dodeli jim, Gospod, zdravje, mir, slogo in trdnost, da bodo neovirano vršili oblast, ki si jim jo Ti dal. [...] Ti, Gospod, naravnaj njihove sklepe, kakor je prav in všeč tebi, da bodo v miru in krotkosti pobožno izvrševali oblast, ki si jim jo ti dal in dosegli tvoje usmiljenje."   (1)

Klemen tega ni pisal kristjanom v kakšni krščanski državi, ampak v poganskem Rimu in z oblastjo, ki je v mnogočem močno spominjala na oblast na sodobnem napol poganskem Zahodu (kamor štejem tudi našo Slovenijo). V bistvu je bila rimska poganska oblast dosti  hujša, saj so bila zadnja leta vladavine cesarja Domicijana (vladal je od 81 do 96) znana po  hudih preganjanjih kristjanov. Toda temu navkljub pravita Pavel in Klement,  naj kristjan moli za oblastnike, ne glede na to, kakšni so niti glede na to, ali nam ugajajo ali ne. 

 

Kaj pa demokracija? O tem sistemu je Churchill nekoč povedal, da je sicer zelo slab, a boljšega še nismo iznašli.  S tem mnenjem se kar strinjam. Seveda pa tudi demokracija ni ravno vsemogočna, kakor bi si mnogi želeli. Modri Salomon je rekel: "Kjer ni izvedenosti, ljudstvo propada, kjer je veliko svetovalcev, je blaginja." (Prg 11,14)  Pred besedo "svetovalcev"  bi  za vsak primer  dodal še nekaj: modrih in poštenih. Na drugem mestu pa je zapisal: "Ko vladajo krivični, se množi greh, pravični pa bodo videli njihov padec." (Prg 29,16) Res je, tudi to se dogaja, čeprav včasih na daljši rok, kot bi si kdo želel. Tudi v demokraciji upravljajo z državo nepopolni ljudje, zato ne more biti popolna. Če bi bila, ne bi kar naprej spreminjali zakonov. Volitve v tem sistemu pa vsaj omogočajo menjavo zakonodajne in izvršilne  oblasti, ko se le ta "iztroši", kar takim družbam omogoča večjo dinamičnost.

Kristjani smo razpeti med dvema domovinama, ena je nebeška, oziroma, kakor je pisano: "Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa." (Flp 3,20), ker pa tukajk in zhdaj še vedno bivamo v telesu, imamo tudi zemeljsko domovino. Za slovenskega kristjana je ta domovina Slovenija. Svojim bližnjim in naši zemeljski domovini smo dolžni po svojih močeh služiti duhovno in materialno. Naj  Bog, ob njenem enaintridesetem rojstnem dnevu,  blagoslovi Slovenijo in vse, ki v njej prebivajo! Da ne bomo sebični: naj se  ta blagoslov  razlije tudi na vse druge narode in  ljudstva sveta!

 

 

(1) 1Klem 60,4.61,1-2. Iz: Prvo Klementovo pismo Korinčanom, Spisi apostolskih očetov. Mohorjeva družba, Celje 1996. S. 105-106.