 |
| Vir slike: FreeBibleimages |
Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. 2 Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. 3 In pristopil je skušnjavec in mu rekel: "Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh." 4 On pa je odgovoril: "Pisano je:
Človek naj ne živi samo od kruha,
ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust."
5 Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja 6 ter mu rekel: "Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je:
Svojim angelom bo zate zapovedoval
in: Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen."
7 Jezus mu je odgovoril: "Pisano je tudi: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!" 8 Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo 9 ter mu rekel: "Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš."
10 Jezus mu je tedaj dejal: "Poberi se, satan, kajti pisano je:
Gospoda, svojega Boga, môli
in njemu samemu služi!"
11 Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli. (Mt 4, 1-11)
Zgornji odlomek nam pripoveduje o dogodku, ki ga najdemo v vseh treh sinoptičnih evangelijih. Evangelist Marko mu je posvetil le skopi dve vrstici (Mr 1,12.13) , Luka (Lk 4,1-13) pa ga obravnava podobno kot Matej, s tem, da je pri obeh obraten vrstni red druge in tretje preizkušnje.
Kristjani mnogokrat pozabljamo, da je bil Jezus Kristus hkrati pravi Bog in pravi človek. Za tiste, ki jim je bolj domača njegova božanska narava, je lahko zgornja pripoved primerno sredstvo za uravnovešenje njihove enostranske kristologije, ki rada pozablja na njegovo človeško naravo.
Naš Gospod je začel svojo javno službo na zemlji s štiridesetdnevnim postom v puščavi, kamor ga je odvedel Duh. Toda zgodilo se mu je ravno to, kar se z nami redno zgodi, ko smo, ali vsaj mislimo, da smo duhovno na višku: lotil se ga je skušnjavec in mu pripravil tri zanke, s katerimi je hotel onemogočiti Mesijevo poslanstvo. Jezus je torej prebil štirideset dni v puščavi in šel skozi vse tisto, glede česa sta zgrešila tako Adam kot starozavezni Izrael. Najbrž se spomnimo svetopisemske pripovedi o tem, kako so Izraelci celih štirideset let tavali po puščavi; Jezus seveda ni prebil v puščavi štirideset let, ampak štirideset dni.
Štiridesetdnevni popolni post seveda naredi svoje. Hudič se je tega prav dobro zavedal, zato je Jezusu predlagal, naj dokaže svoje Božje sinovstvo s tem, da spremeni puščavsko kamenje v kruh. Gospodov odgovor: "Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust," je skoraj dobeseden citat iz 5Mz 8,3, ki se nanaša na to, kako je Bog vodil svoje izvoljeno ljudstvo skozi puščavo in tam zanj skrbel ter ga vzgajal. Jezus v tistem trenutku ni potreboval celih gor kruha. Dajal je prednost Božjim obljubam, ne hrani. V tem je zmagal na tistem področju, na katerem je spodletelo Izraelcem na poti iz Egipta. Ko sta prva človeka zgrešila, sta podlegla satanovemu zapeljevanju in posumila v zanesljivost Božje besede (cf. 1Mz 3,4.5). Poleg tega se jima je zazdel prepovedani sadež vreden poželenja (cf. 1Mz 3,6). Jezusa ni premamilo poželenje po hrani, ampak je glede tega premagal hudičevo skušnjavo.
Pri naslednji preizkušnji je hudič Jezusa potegnil na vrh templja in od njega zahteval, naj dokaže svoje Božje sinovstvo s tem, da skoči na tla. Svojo zahtevo je celo podkrepil s citatom iz Psalma 91. Pri tem je nujno poudariti, da je hudič najboljši teolog, ki odlično pozna Sveto pismo, celo bolje kot najboljši biblicisti. Pri tem je jasno, da svetopisemske citate spravi izven konteksta, jih izkrivi in zlorabi. To je njegova stalna navada. Psalm 91 ne govori ničesar o skakanju z višine in preizkušanju Boga, ampak pripoveduje o vernikovem bivanju v Božjem varstvu, pod Božjo zaščito. Preizkušanje Boga je znak nevere. Besede psalmista, ki pravi: "Ko bi danes poslušali njegov glas! Ne zakrknite svojih src kakor v Meríbi, kakor na dan Mase v puščavi, kjer so me vaši očetje skušali, me preizkušali, čeprav so videli moje delovanje." ( Ps 95,7b-9) se nanašajo na Izraelovo ravnanje v puščavi. Ime Meríba pomeni pravdanje, oporekanje (SSP), Masa pa skušnjava, preizkušnja (SSP) (cff. 2Mz 17,1-15. 4Mz 20,2-13). Jezusov odgovor je zato v bistvu identičen tistemu iz 5Mz 6,16, ki se glasi: "Ne preizkušajte GOSPODA, svojega Boga, kakor ste ga preizkušali v Masi." Jezus je tudi v tej stvari zmagal nad hudičem.
Vladati vsemu svetu je sen mnogih ljudi. Pregovor pravi, da je oblast slast. Satan se je tukaj razodel kot vladar tega sveta, kar je še lepše razvidno iz Lukovega poročila o tem dogodku: "Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem." (Lk 4,6b) Seveda je hudič namerno izpustil tisto, kar je bistveno: njegova oblast je sicer realna, vendar pogojna, omejena in začasna. Njegova ponudba je sicer videti vabljiva, kajti on vedno ponudi lažjo pot do rešitve. Toda lažja pot ni nujno prava pot. S svojo ponudbo je hotel Jezusa odvrniti od križa in ga na ta način nevtralizirati. Ljudem se velikokrat zdi Bog prezahteven. Podobno je bilo s starimi Izraelci, ki so zapustili Egipt. Ko je bil Mojzes dlje časa odsoten, se je med ljudstvom pojavila nevera, zato so si poiskali bližnjico: narediti so si dali zlatega malika, ki je imel obliko teleta (cf. 1Mz 32). Slavo neminljivega Boga so zamenjali za kip živali in potem tisto reč častili (cf. Rim 1,23). Na ta način je ljudstvo podleglo skušnjavcu. Toda naš Gospod je tudi glede tega zmagal, rekoč: "Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!" To je referenca na 5Mz 10,13 in 10,20. Jezus je torej zmagal v vsem, v čemer sta zgrešila prva človeka in Izrael.
Štiridesetdnevni popolni post seveda naredi svoje. Hudič se je tega prav dobro zavedal, zato je Jezusu predlagal, naj dokaže svoje Božje sinovstvo s tem, da spremeni puščavsko kamenje v kruh. Gospodov odgovor: "Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust," je skoraj dobeseden citat iz 5Mz 8,3, ki se nanaša na to, kako je Bog vodil svoje izvoljeno ljudstvo skozi puščavo in tam zanj skrbel ter ga vzgajal. Jezus v tistem trenutku ni potreboval celih gor kruha. Dajal je prednost Božjim obljubam, ne hrani. V tem je zmagal na tistem področju, na katerem je spodletelo Izraelcem na poti iz Egipta. Ko sta prva človeka zgrešila, sta podlegla satanovemu zapeljevanju in posumila v zanesljivost Božje besede (cf. 1Mz 3,4.5). Poleg tega se jima je zazdel prepovedani sadež vreden poželenja (cf. 1Mz 3,6). Jezusa ni premamilo poželenje po hrani, ampak je glede tega premagal hudičevo skušnjavo.
Pri naslednji preizkušnji je hudič Jezusa potegnil na vrh templja in od njega zahteval, naj dokaže svoje Božje sinovstvo s tem, da skoči na tla. Svojo zahtevo je celo podkrepil s citatom iz Psalma 91. Pri tem je nujno poudariti, da je hudič najboljši teolog, ki odlično pozna Sveto pismo, celo bolje kot najboljši biblicisti. Pri tem je jasno, da svetopisemske citate spravi izven konteksta, jih izkrivi in zlorabi. To je njegova stalna navada. Psalm 91 ne govori ničesar o skakanju z višine in preizkušanju Boga, ampak pripoveduje o vernikovem bivanju v Božjem varstvu, pod Božjo zaščito. Preizkušanje Boga je znak nevere. Besede psalmista, ki pravi: "Ko bi danes poslušali njegov glas! Ne zakrknite svojih src kakor v Meríbi, kakor na dan Mase v puščavi, kjer so me vaši očetje skušali, me preizkušali, čeprav so videli moje delovanje." ( Ps 95,7b-9) se nanašajo na Izraelovo ravnanje v puščavi. Ime Meríba pomeni pravdanje, oporekanje (SSP), Masa pa skušnjava, preizkušnja (SSP) (cff. 2Mz 17,1-15. 4Mz 20,2-13). Jezusov odgovor je zato v bistvu identičen tistemu iz 5Mz 6,16, ki se glasi: "Ne preizkušajte GOSPODA, svojega Boga, kakor ste ga preizkušali v Masi." Jezus je tudi v tej stvari zmagal nad hudičem.
Vladati vsemu svetu je sen mnogih ljudi. Pregovor pravi, da je oblast slast. Satan se je tukaj razodel kot vladar tega sveta, kar je še lepše razvidno iz Lukovega poročila o tem dogodku: "Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem." (Lk 4,6b) Seveda je hudič namerno izpustil tisto, kar je bistveno: njegova oblast je sicer realna, vendar pogojna, omejena in začasna. Njegova ponudba je sicer videti vabljiva, kajti on vedno ponudi lažjo pot do rešitve. Toda lažja pot ni nujno prava pot. S svojo ponudbo je hotel Jezusa odvrniti od križa in ga na ta način nevtralizirati. Ljudem se velikokrat zdi Bog prezahteven. Podobno je bilo s starimi Izraelci, ki so zapustili Egipt. Ko je bil Mojzes dlje časa odsoten, se je med ljudstvom pojavila nevera, zato so si poiskali bližnjico: narediti so si dali zlatega malika, ki je imel obliko teleta (cf. 1Mz 32). Slavo neminljivega Boga so zamenjali za kip živali in potem tisto reč častili (cf. Rim 1,23). Na ta način je ljudstvo podleglo skušnjavcu. Toda naš Gospod je tudi glede tega zmagal, rekoč: "Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!" To je referenca na 5Mz 10,13 in 10,20. Jezus je torej zmagal v vsem, v čemer sta zgrešila prva človeka in Izrael.
Ker je bil naš Gospod preizkušan, bi bilo zelo čudno, če se ne bi podobno godilo tudi nam, njegovim učencem. Skušnjave lahko prihajajo od mesa (torej naše stare narave, ki je še vedno prisotna), sveta ali hudiča. Svet nas mami s svojimi vrednotami, ki niso od Boga, ampak od sovražnika. Tudi svet ima nekaj pojma o Božji besedi, sicer veliko manj kot hudič, toda vseeno. Tako je pred časom visoko katapultirana političarka, ateistka, v svojem govoru med drugim navedla znamenite biblične besede: "Bog je ljubezen," ki jih najdemo v 1Jn 4,8.16. Ta citat je v zadnjem času zelo popularen, svetu všečen, še bolj pa zlorabljen. Propagandisti LGBTQIA+ ga imajo sploh zelo radi. Toda Janez je malo naprej, v istem pismu, povedal še nekaj drugega: "Mi vemo, da smo od Boga in da ves svet tiči v zlu." (1Jn 5,19) Avtor Pisma Hebrejcem pa piše: "Kajti naš Bog je ogenj, ki požira." (Heb 12,29) Govoriti o Bogu na en ali drug način je skrajno nevarno. Žal danes tudi mnogi formalno krščanski teologi in pastirji sprevračajo Božjo besedo, sebi in svoji čredi v pogubo.
Kristjan naj bi praviloma ne smel podlegati skušnjavam, a se žal pogosto dogaja tudi to, ker v nas še vedno živi stara, grešna narava. Toda Bog je poskrbel za izhod iz naših padcev: "Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega." (Jn 2,1) Naš Gospod je, kljub preizkušnjam, živel na zemlji popolno in brezgrešno življenje. Preizkušnje, omenjene v Mt 4,1-11, so bile le začetek preizkušenj, njihov zaključek pa pomeni Jezusova žrtvena smrt na križu, s katero je bila zlomljena hudičeva oblast. Jezus je po strašnem trpljenju in smrti tretji dan vstal od mrtvih, s čimer je potrdil, da je resnični Odrešenik. On je veliki zmagovalec v preizkušnjah. K njemu, ki je véliki duhovnik nove zaveze, se lahko ob vsakem času bližamo, kajti: "Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha." (Heb 4,15) Njegova žrtev je zadostna, da pozdravi vse naše padce.
Bogu hvala za to!
Ni komentarjev:
Objavite komentar