Ko so se približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca 2 in jima rekel: "Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežita ju in ju pripeljita k meni. 3 Če vama kdo kaj poreče, recita: 'Gospod ju potrebuje,' in takoj ju bo poslal." 4 To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:
5 Povejte sionski hčeri:
Glej, tvoj kralj prihaja k tebi,
krotak, jezdi na oslici
in na osličku, mladiču vprežne živali.
6 Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. 7 Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. 8 Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. 9 In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale:
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Hozana na višavah!"
10 Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo
in govorilo: "Kdo je to?" 11 Množice pa so govorile: "To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji." 12 Jezus je stopil v tempelj
in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole 13 in jim rekel: "Pisano je: Moja hiša naj se imenuje hiša molitve,
vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo." (Mt 21,1-13)
Nekam nenavadno je videti, da je evangeljski odlomek za prvo adventno nedeljo v tradicionalnem lekcionarju vzet iz dogodkov, ki na prvi pogled nimajo kaj dosti skupnega z adventnim časom, ampak s cvetno nedeljo. Toda oblikovalci lekcionarja tega zagotovo niso počeli na slepo, ampak so morali videti v Jezusovem slovesnem vhodu v Jeruzalem na cvetno nedeljo in v očiščevanju templja nekaj več. V tem kraljevskem vhodu in očiščenju templja so videli predpodobo Jezusovega drugega prihoda, ko bo prišel v kot kralj sodit živim in mrtvim in bo nekatere vzel k sebi v svoje kraljestvo, druge pa pahnil v večno pogubljenje.
Na tisti strašni dan naš Gospod tudi ne bo jezdil na oslu, ampak: "Kakor namreč pride blisk od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sina človekovega." (Mt 24,27) Ob svojem prvem prihodu je Jezus vstopil v Jeruzalem, po drugem prihodu se bo nebeški Jeruzalem spustil na novo zemljo: "Nato sem videl novo nebo in novo zemljo. Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila in morja ni bilo več. Videl sem tudi sveto mesto, novi Jeruzalem, ko je prihajal z neba od Boga, pripravljen kakor nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina. In zaslišal sem močen glas, ki je prišel od prestola in rekel: 'Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog. In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.'" (Raz 21,1-4) O tem mestu je pisano: "Vanj ne bo nikdar stopilo nič nečistega, tudi ne, kdor počenja gnusobo in laž, ampak bodo vstopili samo tisti, ki so vpisani v Jagnjetovi knjigi življenja." (Raz 21,27) Pred Bogom ni nobena stvar dovolj čista. (cf. Job 15,14.15). Te čistosti nam ne more zagotoviti nobena pobožna vaja, nobeno dobro delo, nobeno prizadevanje, nobena spoved, noben zakrament. Vse to so dobre stvari, ne zagotavljajo pa popolne čistosti, kakršno zahteva Bog. On zahteva stoodstotno poslušnost, stoodstotno brezgrešnost. Zato je lahko vsa naša čistost edino v Gospodu Jezusu Kristusu (Raz 7,14. 12,11). Zato pravi, da bodo vstopili v kraljestvo le tisti, ki so vpisani v Jagnjetovo knjigo življenja, torej tisti, ki so Kristusovi in pokriti z njegovo na križu prelito krvjo. To pa lahko dosežemo le s popolnim zaupanjem in zanašanjem na Jezusa Odrešenika.
Takrat tudi ne bo nihče spraševal: "Kdo je to?" kot so na cvetno nedeljo spraševali radovedni Jeruzalemčani, kajti videlo ga bo sleherno oko (cf. Raz 1,7). Vsi bodo vedeli, kdo je On. Ni skrivališča, ki bi nas lahko zavarovalo pred njim, pred njim je vse razgaljeno in odkrito (cf. Heb 4,13).
Kot sem že zapisal, je vzporednica Jezusovemu očiščevanju templja (cf. Mt 21,12-13) poslednja sodba. Nekoč sem nekje prebral naslednjo trditev: "Kdor nima Jezusa za Odrešenika, ga bo imel za sodnika." Res je, toda, hvala Bogu, zaenkrat še vedno živimo v času milosti, zato zaključujem ta prispevek z Jezusovimi besedami, ki vabijo k spreobrnjenju. Naš Gospod govori: "Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej." (Mt 7,13).Vrata pa je Jezus Kristus osebno, saj na drugem mestu pravi: "Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil". (Jn 10,9) V Njem je vse naše odrešenje.
