Na starega leta dan

"Kralju vekov pa, neminljivemu in nevidljivemu, edinemu Bogu čast in slava na veke vekov. Amen."  (1Tim 1,17)

Z današnjim dnem se zaključuje še eno burno leto. V njem sem na tem spletniku objavil 368 prispevkov, pretežno kratkih prevodov misli kristjanov iz raznih obdobij zgodovine. Med njimi so cerkveni očetje, teologi pastorji in drugi. Dogajalo, da sem po dvakrat prevedel kakšno besedilo, včasih tudi z različnimi besedami. Človek pač pozabi, kaj vse je prevedel skozi vsa leta obstoja tega spletnega dnevnika, ki je 23. septembra letos praznoval svoj dvajseti rojstni dan. Tedaj sem objavil misel Richarda Baxterja, ki se glasi: "Temu življenju ni namenjeno, da bi bilo prostor popolnosti, ampak prostor priprave nanjo." Moja pozaba je dokaz, da tudi ta blog ni prostor popolnosti, kar niti ni slabo.   Posvečal se nisem niti tisoč sedemstoti obletnici prvega nikejskega koncila, na katerem so definirali prvi del nikejsko-carigrajske veroizpovedi. Pa ne zato, ker bi nanjo pozabil, ampak zato, ker se mi to ni zdelo potrebno. Sicer pa imam ta in še dva veroizpovedna obrazca objavljene tukaj. 

Novost, ki sem jo  uvedel letos v septembru, je FB stran, ki se (tudi) imenuje Reformirana stran. Interakcije so zelo raznolike, od zelo pozitivnih, preko nevtralnih, do zelo negativnih. Tu in tam je tudi kaj duhovitega včasih pa vulgarnega. Tudi negativna interakcija je še vedno interakcija. Najslabša je brezbrižnost.  Jezus je pač semeion antilegomenon, znamenje, ki se mu nasprotuje (cf. Lk 2,34). 

Od novega leta svet vedno pričakuje, da bo boljše od prejšnjega, pričakuje konec vojn, mir, blaginjo, zdravje, več enega in manj nečesa drugega, a se stvari iz leta v leto ponavljajo, seveda ne nujno na istem mestu in na enak način. Priča smo krhkemu premirju v Sveti deželi,  še vedno pa divja vojna med Rusijo in  Ukrajino. Priča smo državljanskim vojnam v Mjanmaru, Sudanu, Maliju in morda še kje. Svet govori o miru, miru pa ni. V naši državi nam je z referendumom uspelo ustaviti zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (oziroma zastrupljanju težko bolnih), še vedno pa skupina, ki ji je splav očitno najvišja vrednota, propagira to vrsto herodovskega početja. 

Položaj kristjanov v velikem delu sveta je še vedno daleč od približno normalnega. Preko 380 milijonov se jih je soočalo z visoko stopnjo preganjanja in diskriminacije (lani 365 milijonov). Zaradi vere je bilo umorjenih 4476 kristjanov (lani 4998), napadeno je bilo 7679  cerkva in drugih javnih objektov v lasti kristjanov (lani 14.766), zaprtih pa 4744 ljudi (lani 4125). To so  uradni podatki mednarodne organizacije Open Doors, stari nekaj dni. Dejanske številke so najbrž višje.   Prvih pet na nečastni listi preganjanja in zatiranja predstavljajo: Severna Koreja, Somalija, Jemen, Libija in Sudan. Letos sta z liste najhujših izpadli Indonezija in Malezija, nanjo pa sta se uvrstila Čad in Kirgizija. Več na spodnjem zemljevidu. Vir zemljevida: Open Doors. 

 

Na zemljevidu lahko vidimo  stopnje preganjanja. Če dobro pogledamo, lahko vidimo, da gre v vseh primerih za zelo resno, ali celo izredno resno stvar. Razlogi za preganjanje so različni, kar je odvisno od političnega sistema, prevladujoče religije, korupcije in podobno.  Severna Koreja je država s komunističnim režimom in paranoidnim vodstvom, paranoidne režime imajo tudi Nikaragva, Turkmenistan in Bangladeš, hudo je v islamskih državah, ali v delih držav, kjer je prisotna ta tako imenovana religija miru (Mozambik, DR Kongo), v Mehiki in Kolumbiji delajo probleme mamilarske tolpe, v Kolumbiji tudi ultralevičarski uporniki, povezani s karteli itn. Svetla točka je to, da so se o preganjanju kristjanov začeli pogovarjati tudi v parlamentu EU, za nigerijske kristjane se je zavzel tudi ameriški predsednik Trump, vprašanje pa je, koliko bo to pomagalo. 

Svet si sicer želi miru in pravičnosti, žal pa tega ni zmožen uresničiti. Rimski komediograf Terencij pravi: "Človek sem, nič človeškega mi ni tuje." Mož je imel zelo prav. Vir vsega zla je naš greh, in ker je greh nekaj zelo človeškega, nam nikakor ni tuj. Je kot strup, ki  po zaužitju odpotuje po celem telesu. Greh ljudem onemogoča življenje v miru in pravičnosti. Proti njemu ni nihče imun. Toda, kot pravi Pavel v  Pismu Rimljanom, se je tam, kjer se je pomnožil greh, milost še veliko bolj pomnožila. (cf. Rim 5,20b)  Spreobrnjenja se namreč dogajajo tudi tam, kjer so krščanstvu izrazito sovražni in  kristjane preganjajo. Bog deluje takrat, ko on hoče in tam, kjer on hoče. Nobena sila se mu ne more upreti, kajti njegova milost je neustavljiva. 

A. W. Pink je zapisal: "Nedvomno je pred nami kriza sveta in ljudje so  vznemirjeni.  Toda ne Bog. Zanj ni presenečenj.  Ne izzove ga nobeno izredno stanje, saj je on tisti, 'ki vse uresničuje po sklepu svoje volje.' (Ef 1,11)"  Ker Bog ni vznemirjen zaradi krize sveta, se tudi kristjanu ni treba vznemirjati. To ne pomeni, da bi moral ostati pasiven, kajti še vedno veljajo besede C. S. Lewisa:  "Kristjani, ki so največ storili za ta svet, so tisti, ki so največ razmišljali o prihodnjem svetu. Odkar so začeli kristjani manj razmišljati o prihodnjem svetu, so postali manj učinkoviti v tem. Meri na nebesa in dobil boš zemljo, meri na zemljo in dobil ne boš ničesar od obojega."  Kristjani, ki naj bi bili sol zemlje, kot pravi Jezus, so v velikem delu sveta, predvsem na Zahodu, izgubili slanost in so postali nekoristni (cf. Mt 5,13). Gre za slanost, ki ohranja svet, saj je sol najstarejši konzervans. Družba je podvržena neki vrsti entropije, saj v njej ni soglasja o tem, kaj je prav in kaj narobe. Kar je danes narobe, lahko jutri večina, ki ima kvorum, uzakoni za prav. Kristjani naj bi s svojim delovanjem preprečevali trende, ki peljejo v destrukcijo. 

Sv. apostol Peter pravi: "Nastopa namreč čas, da se sodba začne v Božji hiši. Če pa se začne najprej pri nas, kakšen bo šele konec tistih, ki se ne pokoravajo Božjemu evangeliju! (1Pt 4,17)" Zato zvesti del Kristusove cerkve poziva svet k spreobrnjenju in mu prinaša evangelij, ki pravi, da je Kristus prišel na svet, da bi se svet po njem rešil (cf. Jn 3,17), da je bil  "izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja," (Rim 4,25) in da zagotavlja vsem, ki vanj verujejo in se vanj zanašajo, večno življenje (cf. Jn 3,16). Bogu hvala za ta dar