1. poglavje Pisma Hebrejcem služi, skladno s tradicionalnim lekcionarjem, kot novozavezno berilo za glavno božično bogoslužje.
Božič je zelo prijeten in prijazen praznik, ki ga imajo ljudje na splošno zelo radi, celo rajši od velike noči, ki velja za največji krščanski praznik. Razlog za to je, da se na ta dan spominjamo rojstva Otroka, otroci pa pri ljudeh zelo radi zbujajo čisto posebna čustva. Jezus, nemočni otrok v jaslih, kot ga opisuje evangelist Luka, je nadvse simpatična oseba, saj deluje tako zelo nemočno, ljudje pa imajo radi nemočnega in prisrčnega Jezuščka. Ampak to je le delček zgodbe o Jezusu, ki še zdaleč ni najbolj pomemben. O Jezusovem otroštvu nam poleg Luka nekaj malega pove le še evangelist Matej, Marko in Janez pa se s tem obdobjem ne ukvarjata.
Naš Bog ni neko molčeče božanstvo, ampak je Bog Besede: Bog, ki je najprej govoril po prerokih, nato pa še po svojem edinem Sinu - Besedi (cf. Heb 1,1.2. Jn 1,1-14). Bog ni le govoril po Besedi - Kristusu, ampak je po njej/njem in z njo/njim tudi ustvarjal. Svetopisemski Jezus ni prav nič v skladu z našimi predstavami o sladkem Jezuščku. On še zdaleč ni neko nemočno detece: "On je odsvit njegovega (t. j. Očetovega; op. Dizma) veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse." (Heb 1,3a)
On je višji od angelov: "Kateremu izmed angelov je namreč kdaj rekel:
Ti si moj sin,
danes sem te rodil?
In spet:
Jaz mu bom oče
in on mi bo sin." (Heb 1,5. Cf. Ps 2,7; 1Krn 17,13)
Malo naprej pa govori o Sinu:
"Tvoj prestol, o Bog, traja na vekov veke,
žezlo pravičnosti je žezlo tvojega kraljestva. Ljubil si pravičnost in sovražil nepostavnost,
zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil
z oljem veselja bolj kakor tvoje vrstnike." (Heb 1,8.9. Cf. Ps 45,7.8)
Vsi deli, citirani v kurzivi, so citati iz starozaveznih spisov! Jezus Kristus je po Očetovi volji Vladar vesoljstva. Jezus - nemočni otrok, ki se je rodil hlevu, se zdi svetu simpatičen, Jezus Kristus - Vladar vesoljstva nikakor. Že Herodu ni bila nič kaj všeč ideja, da bi se pojavil kakšen konkurent v obliki novorojenega Kralja, ki so ga napovedali starozavezni preroki (cf. Mt 2). To ni bilo všeč niti rimskim oblastnikom. Da, celo večini judovskega ljudstva ne. Janez pravi glede nesprejetja Božje Besede s strani Božjega ljudstva naslednje: "V svojo lastnino je prišla (namreč Beseda, Kristus kot Logos, op. Diz.), toda njeni je niso sprejeli." (Jn 1,11) Na koncu so ga celo obtožili uzurpatorstva, saj niso razumeli, za kakšne vrste kralja gre.
Da bi lahko to razumeli je potrebno nekaj več kot golo branje ali poslušanje, potrebno je novo rojstvo, oziroma rojstvo, ki je od zgoraj. Tega so deležni samo tisti, ki "se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga." (Jn 1,12) Tega se ne da izsiliti, ker je to Božji milostni dar (cf. Ef 2,4 ss.). Apostol Pavel je napisal: Zanesljiva je tale beseda in vredna popolnega sprejetja: "Kristus Jezus je zato prišel v svet, da bi rešil grešnike, med temi pa sem prvi jaz." (1Tim 1,15) S tem je kratko in jedrnato razložil namen in pomen Kristusovega prihoda na svet. Na svet je prišel kot nemočen otrok in nekaj več kot trideset let hodil po zemlji, nato pa se je vrnil k Očetu: "Potem ko je uresničil očiščenje od grehov, je v nebesih sédel na desno veličastja." (Heb 1,3b)
Kralji, cesarji, knezi in predsedniki tega sveta prihajajo in odhajajo. Države nastajajo in propadajo. Pojavljajo se in izginjajo različne družbene in ekonomske ureditve. Božje kraljestvo pa nikoli ne preneha: "Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo, njegova oblast je iz roda v rod." (Dan 3,33b) Pripadnost ali nepripadnost temu kraljestvu je usodnega pomena za vse ljudi, kajti On, ki se je pred približno 2025 leti rodil kot nemočen otrok, pride nekega dne sodit živim in mrtvim. Hvala Bogu, še vedno živimo v času, ki mu sv. Pavel pravi milostni čas: "Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!" (2Kor 6,2b) Ker je še vedno dan rešitve, izberite večno življenje, ki je na razpolago!
Blagoslovljen praznik Gospodovega rojstva!
Ni komentarjev:
Objavite komentar